Akbar
Akbar | |||||
---|---|---|---|---|---|
Akbar | |||||
tretji mogulski vladar | |||||
Obdobje vladanja | 14. februar 1556 - 27. oktober 1605[1][2] | ||||
Kronanje | 14. februara 1556[1] | ||||
Predhodnik | Humajun | ||||
Naslednik | Džahangir | ||||
Regent | Bajram Kan (1556–1561) | ||||
Žene | Mariam-uz-Zamani[3] Ruqaiya Sultan Begum Salima Sultan Begum Begum Raj Kanwari Bai Begum Nathi Bai Qismiyah Banu Begum Bibi Daulat Shad Begum Raziya Sultan Begum pet drugih žena | ||||
Potomci | Hassan Hussain Jahangir Murad Daniyal Aram Banu Begum Shakr-un-Nissa Begum Shahzadi Khanum | ||||
| |||||
Hiša | Timurska dinastija | ||||
Oče | Humajun | ||||
Mati | Hamida Banu Begum[4] | ||||
Rojstvo | 15. oktober 1542[5][6] trdnjava Umarkot[d] | ||||
Smrt | 15. oktober 1605[7] (63 let) | ||||
Pokop | Sikandra, Agra | ||||
Vera | Islam[8] (Sunni), Din-e-Illahi |
Abu ' l-Fath Jalal ud-din Muhammad Akbar, širše znan kot Akbar I. (IPA: [əkbər], dobesedno »veliki«) in kasneje Akbar Veliki (Urdu: Akbar-e-Azam; dobesedno »Veliki Veliki«),[9] mogulski cesar, * 15. oktober 1542, Umerkot, Radžputana (danes Pakistan), † 27. oktober 1605, Fatehpur Sikri, Mogulski imperij (danes Utar Pradeš, Indija).[10][11]
Mogulski vladar je bil od leta 1556 do svoje smrti. Bil je tretji po vrsti tretji in eden največjih vladarjev Mogulske dinastije v Indiji. Akbar je nasledil svojega očeta Humajuna, pod regentstvom Bajram Kana, ki je pomagali mlademu vladarju pomagal razširiti in utrditi Mogulske domene v Indiji. Kot močna osebnost in uspešen vojskovodja je Akbar postopoma širil Mogulski imperij na skoraj celotno indijsko podcelino severno od reke Godavari. Njegovo moč in vpliv pa je bilo čutiti po celotnem indijskem polotoku zaradi mogulske vojaške, politične, kulturne in ekonomske prevlade. Da bi državo zedinil, je Akbar v svojem imperiju poskrbel za centraliziran upravni sistem in se odločil za politiko sprave, ki je premagane vladarje pomirjala s porokami in diplomacijo. Da ohrani mir in red v versko in kulturno raznolikem imperiju, se je odločil za politične korake, ki so mu zagotovili podporo nemuslimanskih podanikov. Zavrgel je svoje plemenske vezi in islamsko identiteto države in stremel za tem, da spoji dežele svoje ogromne države na temelju lojalnosti vladarju, ki je imel skoraj božanski status.
Mogulska Indija je razvila močno in stabilno gospodarstvo, ki je imelo za posledico ekonomsko rast in poudarjeno pokroviteljstvo kulture. Akbar sam je bil pokrovitelj umetnosti in kulture. Pri srcu mu je bila književnost, ustvaril knjižnico z več kot 24.000 zvezki v Sanskrtu, Hindustani, perzijščini, grščini, latinščini, arabščini in kašmirščini, ki je zaposlovala številne strokovnjake, prevajalce, umetnike, kaligrafe, pismouke, knjigoveze in bralce. Sveti možje številnih verovanj, pesniki, arhitekti in obrtniki iz vsega sveta so bogatili njegov dvor s študijami in razpravami. Akbarjevi dvori v Delhiju, Agri, in Fatehpur Sikriju so postali središča umetnosti, literature in izobraževanja.. Perzijsko-Islamska kultura se je začela združevati in prepletati z avtohtonimi indijskimi elementi, rodila se je samosvoja indo-perzijska kultura z značilnim mogulskim slogom v umetnosti, slikarstvu in arhitekturi. Razočaran zaradi ortodoksnega Islama in morda v upanju, da bo v svojem imperiju uspel z versko enotnostjo, se je Akbar zavzel za Din-i-Ilahi, sinkretistično veroizpoved, ki je izhajala iz islama, hinduizma, zaratustrstva in krščanstva. Preprost, monoteističen kult, na videz toleranten, se osredotočal na Akbarja kot preroka, zaradi česar ga je doletel srd ulema in pravovernih muslimanov.
Akbarjeva vladavina je bistveno vplivala na tok Indijske zgodovine. Med njegovo vladavino se je Mogulski imperij potrojil po velikosti in bogastvu. Ustvaril močan vojaški sistem in začel učinkovite politične in socialne reforme. Ker je odpravil sektaški davek za nemuslimane in jih imenoval na visoka civilna in vojaška delovna mesta, je Akbar bil prvi mogulski vladar, ki si je pridobil zaupanje in zvestobo domačih podanikov. Dal je prevesti sanskrtsko literaturo, sodeloval v domačih festivalih, saj je razumel, da je stabilnost imperija odvisna od sodelovanja in dobre volje njegovih podanikov. V času njegovega vladanja so tako bili postavljeni temelji za multikulturni imperij pod mogulskim žezlom.
3. oktobra 1605 je zbolel za grižo, od katere si ni več opomogel. Umrl naj bi konec istega meseca, nakar so ga pokopali v njegovem mavzoleju blizu Agre v današnji Indiji. Nasledil ga je njegov sin Džahangir.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Eraly, Abraham (2004). The Mughal Throne: The Saga of India's Great Emperors. Phoenix. pp. 115, 116. ISBN 978-0-7538-1758-2.
- ↑ "Akbar (Mughal emperor)". Encyclopedia Britannica Online. Pridobljeno 2013-01-18.
- ↑ Metcalf, Barbara, Thomas (2006). A Concise History of Modern India. Cambridge University Press. p. 17. ISBN 978-0-521-86362-9.
- ↑ "Google Images". Google.com.pk. Pridobljeno 2014-01-18.
- ↑ Record #118644181 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Ṭaqqūš M. S. تاريخ مغول القبيلة الذهبيَّة والهند — str. 261. — ISBN 978-9953-184-36-4
- ↑ Eraly, Abraham (2000). Emperors of the Peacock Throne : The Saga of the Great Mughals. Penguin books. p. 189. ISBN 978-0-14-100143-2.
- ↑ Tharoor, Ishaan (4 February 2011). "Top 25 Political Icons:Akbar the Great". Time. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-05-23. Pridobljeno 2016-10-21.
- ↑ "Akbar I". Encyclopaedia Iranica. 2011-07-29. Pridobljeno 2014-01-18.
- ↑ "Akbar I". Oxford Reference. 2012-02-17. Pridobljeno 2014-01-18.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Jalaluddin Muhammad Akbar The Great
- Brezplačna e-knjiga: Akbar, Emperor of India by Richard von Garbe' iz Projekta Gutenberg
- History of the friendship between Akbar and Birbal
- The Drama of Akbar, avtor Muhammad Husain Azad iz leta 1922
Akbar Rojen: 14. oktober 1542 Umrl: 27. oktober 1605
₮|- |
Vladarski nazivi | ||||
---|---|---|---|---|---|
Predhodnik: Humajun |
Mogulski cesar 1556–1605 |
Naslednik: Džahangir |