Denar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Karikatura Jamesa Gillraya iz leta 1786 prikazuje vreče, polne denarja, ki jih predajajo kralju Juriju III., v kontrastu z beračem, ki so mu odsekali noge in roke, v levem kotu.

Denar je vsak predmet ali preverljiv zapis o sredstvih, ki je splošno sprejet kot plačilo za blago in storitve ter za poplačilo dolgov, na primer davkov, v določeni državi ali družbeno-ekonomskem kontekstu. [1] [2][3] Glavne funkcije denarja so: menjalno sredstvo, obračunska enota, hranilnik vrednosti in včasih osnova za obračun odloženega plačila. [4] Vsak predmet ali preverljiv zapis, ki izpolnjuje te funkcije, se lahko šteje za denar.

Denar je zgodovinsko nov pojav na trgu, ki vzpostavlja zamenjavo za blagovni denar, hkrati pa skoraj vsi sodobni denarni sistemi temeljijo na tiskanem denarju. [4] Tiskani oziroma s strani države izdani denar, tako kot vsak ček ali dolžniški zapis, nima uporabne vrednosti kot fizično blago. Svojo vrednost pridobi tako, da ga vlada razglasi za zakonito plačilno sredstvo; to pomeni, da ga je treba sprejeti kot obliko plačila znotraj meja države za "vse dolgove, javne in zasebne". [5] Ponarejeni denar, kot nasprotje, lahko povzroči, da dober denar izgubi vrednost.

Denarna sredstva v državi sestavljajo gotovina ( bankovci in kovanci) in, odvisno od posameznih opredelitev, ena ali več vrst bančnega denarja (dobroimetje na bančnih računih, varčevalni računi in druge vrste bančnih računov). Bančni denar, ki ga sestavljajo samo zapisi o imetju (v sodobnem bančništvu večinoma v obliki računalniško podprtih evidenc), tvori daleč največji del denarja v razvitih državah. [6] [7][8]

Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.[9] Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, in sicer je bil tečaj tolarja 1 EUR = 239,64 SIT. 1. januarja 2007 je Slovenija postala članica evroobmočja in je tolarje nadomestila skupna evropska valuta evro.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Mishkin, Frederic S. (2007). The Economics of Money, Banking, and Financial Markets (alt. izd.). Boston: Addison Wesley. str. 8. ISBN 978-0-321-42177-7.
  2. What Is Money? By John N. Smithin.
  3. "money". The New Palgrave Dictionary of Economics. Pridobljeno 18 December 2010.
  4. 4,0 4,1 Mankiw, N. Gregory (2007). "The data of macroeconomics". Macroeconomics (6. izd.). New York: Worth Publishers. str. 22–32. ISBN 978-0-7167-6213-3.
  5. "The Etymology of Money". Thewallstreetpsychologist.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-04-03. Pridobljeno 2015-02-24.
  6. Boyle, David (2006). The Little Money Book. The Disinformation Company. str. 37. ISBN 978-1-932857-26-9.
  7. "History of Money". Zzaponline.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-02-24. Pridobljeno 2015-02-24.
  8. Bernstein, Peter (2008). A Primer on Money and Banking, and Gold. Wiley. str. 29–39.
  9. "Kronološki pregled procesa uvedbe evra v Sloveniji". Evro.si. Urad vlade RS a komuniciranje, Banka Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije. Pridobljeno 2016-07-04.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]