Grb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest

Grb je v evropski tradiciji simbolna podoba, ki predstavlja določeno osebo (družino, rodbino) in jo ta uporablja na različne načine. Grb je lahko simbol mesta, organizacije, društva ali države ali druge upravne enote. Grb je heraldična vizualna zasnova na ščitu, plašču ali tabardu (zadnja dva sta vrhnje oblačilo).[1]

Grb je osrednji element celotnega heraldičnega dosežka, ki je v celoti sestavljen iz ščita, podpornikov, grba in gesla.

Veda, ki se ukvarja z grbi, se imenuje grboslovje oziroma heraldika. V Sloveniji se heraldisti združujejo v zvezo Heraldica Slovenica.

Izvor grbov sega v srednji vek, ko so si vitezi pobarvali ščite, da so dosegli večjo prepoznavnost. Rodil se je iz povsem praktičnih razlogov – treba je bilo namreč prepoznati bojevnike: zaveznike in sovražnike, katerih obraze so zakrivali zaprti šlemi. Prav tako je bilo pomembno prepoznavanje na samem bojišču; pripadniki posamezne strani so se prepoznali na osnovi značilnih barv, v vojnem trušču je bilo to edino zanesljivo in hitro sredstvo za prepoznavanje. Kot se je izkazalo, so ta posebna znamenja preživela njihove iznajditelje. Zamenjal se je način bojevanja in viteških turnirjev ni več, grbi pa so ostali tesno povezani z vsakodnevnim življenjem do današnjih dni. Sam izraz v angleščini coat of arms, ki v sodobnem času opisuje samo heraldično zasnovo, izvira iz opisa celotnega srednjeveškega verižnega oblačila, uporabljenega v boju ali pripravah na slednje.

Grb je trajno barvno in simbolno znamenje na ščitu, oblikovano po heraldičnih pravilih (barve, lega na ščitu, oblike, znaki). Določen je za identifikacijo nositelja, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. McQuarrie, Edward F.; Phillips, Barbara J. (2016-12-30). Visual Branding: A Rhetorical and Historical Analysis (v angleščina). Edward Elgar Publishing. ISBN 978-1-78536-542-3.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]