Diktatura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fašistična diktatorja Benito Mussolini (levo) in Adolf Hitler (desno)

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast. Avtokratski vodja tovrstne države oziroma vlade je diktator. Nekateri znanstveni pristopi opredeljujejo diktatorstvo kot obliko vladavine, ki ima moč, da vlada brez odobritve ljudstva (podobno kot avtoritarizem), medtem ko totalitarizem opisuje državo, ki ureja skoraj vsak vidik družbenega in privatnega vedenja državljanov. Z drugimi besedami, diktatorstvo se nanaša na izvor vladajoče moči (od kod prihaja), tolitarizem pa se nanaša na področje vladanja. V tem smislu je diktatorstvo (vlada brez odobritve s strani državljanov) kontrast demokraciji (vlada prihaja iz ljudskih vrst), totalitarizem (vlada nadzoruje vsako perspektivo človeškega življenja) pa je nasprotje pluralizma (vlada dovoljuje različne stile življenja in mnenj).

Komunistična diktatorja Mao Cetung (levo) in Josif Stalin (desno)

Diktatura je v splošnem pogosto obravnavana kot samovoljna in nasilna oblika vladavine, ki je ne omejujejo nobeni zakoni in se opira predvsem na zagotavljanje avtoritete z uporabo sile. Javnost je cenzurirana, zato je kakršnokoli delovanje proti oblastniški strukturi, vključno s kritiko, kaznovano. V diktaturi je religija največkrat preganjana, saj predpostavlja višjo avtoriteto.

Nekaj znamenitih diktatorjev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Seznam diktatorjev.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]