2002
Jump to navigation
Jump to search
Stoletja: | 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje |
Desetletja: | 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. |
Leta: | 1999 · 2000 · 2001 · 2002 · 2003 · 2004 · 2005 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Številka leta je palindrom; pred tem je imelo palindromno številko leto 1991, naslednje tako leto bo 2112.
Bilo je proglašeno za leto ekoturizma in gora.
Dogodki[uredi | uredi kodo]
Januar – junij[uredi | uredi kodo]
- 1. januar -
- evro bankovci in kovanci nadomestijo lokalna plačilna sredstva v prvih 12 državah evroobmočja - v Franciji, Španiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Luksemburgu, Belgiji, Avstriji, na Finskem, Irskem, Portugalskem in Nizozemskem.
- v veljavo stopi leta 1992 sprejeta pogodba o odprtem nebu, ki ureja izvidniške polete v zračnem prostoru podpisnic.
- 16. januar - Varnostni svet OZN sprejme embargo nad trgovino z orožjem in zamrzne finančna sredstva Osame bin Ladna ter Talibanov v tujini.
- 31. januar - razpadati prične velik kos Larsenove ledene police na Antarktiki.
- 8.–24. februar - Zimske olimpijske igre v Salt Lake Cityju, Utah, Združene države Amerike.
- 12. februar - na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se prične sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću.
- 26. februar - uradni začetek slovenske Wikipedije.
- 27. februar - požig vlaka sproži spopade med hindujci in muslimani v indijski zvezni državi Gudžarat.
- 1. marec - nosilna raketa Ariane 5 uspešno utiri opazovalni satelit Envisat in postavi rekord nosilnosti (8.500 kg).
- 1.–19. marec - invazija na Afganistan: koalicijske sile pričnejo z operacijo Anakonda za uničenje zbirališča sovražnikovih sil v Afganistanu.
- 4. marec - podjetje Ansett Australia, eden izmed najstarejših letalskih prevoznikov, doživi finančni kolaps; posledica je največja izguba delovnih mest v zgodovini Avstralije.
- 29. marec - izraelske sile pričnejo z obsežno operacijo Obrambni ščit na Zahodnem bregu v odgovor na palestinske samomorilske napade.
- 11.–14. april - neuspešen poskus strmoglavljenja venezuelskega predsednika Huga Cháveza.
- 18. april - biologi oznanijo odkritje novega reda žuželk, bogomolkastih paličnjakov.
- 25. april - misija Sojuz TM-34 poleti s kozmodroma Bajkonur. Na krovu je tudi Južnoafričan Mark Shuttleworth, drugi vesoljski turist v zgodovini.
- 26. april - izključeni študent Robert Steinhäuser v streljanju na gimnaziji v Erfurtu pobije 15 ljudi in nato še sebe.
- 20. maj - Vzhodni Timor pridobi neodvisnost, razglašeno že leta 1975.
- 4. junij - astronoma Chad Trujillo in Michael Brown s Kalifornijskega tehnološkega inštituta odkrijeta planetoid 50000 Kvaoar.
- 15. junij - 73-metrski asteroid 2002 MN se približa Zemlji na razdaljo 121.000 km (tretjina razdalje do Lune).
- 30. junij - brazilska reprezentanca osvoji rekordni peti naslov svetovnega prvaka v nogometu.
Julij – december[uredi | uredi kodo]
- 1. julij - ustanovljeno je Mednarodno kazensko sodišče za pregon zločinov proti človeštvu, genocida, vojnih zločinov in mednarodne agresije od tega datuma naprej.
- 9. julij - Organizacija afriške enotnosti je razpuščena, nadomesti jo Afriška unija.
- 21. julij - telekomunikacijski gigant WorldCom razglasi bankrot.
- avgust - hude poplave po celi srednji Evropi
- 10. september - Švica postane članica Organizacije združenih narodov.
- 19. september - v Slonokoščeni obali izbruhne državljanska vojna.
- 12. oktober - islamisti izvedejo teroristični bombni napad na turistični predel Balija in ubijejo 202 človeka, med žrtvami so predvsem tuji turisti.
- 22.–25. oktober - čečenski skrajneži zavzamejo moskovsko gledališče Dubrovka in vzamejo gledalce ter nastopajoče za talce.
- 25. oktober–11. november - 35. šahovska olimpijada na Bledu.
- 26. oktober - Tina Maze na tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Söldnu osvoji prvo zmago v karieri.
- 8. november - Varnostni svet OZN z resolucijo zahteva razorožitev od Sadama Huseina v Iraku, pod grožnjo z »resnimi posledicami«.
- 13. november - pred obalo Galicije (Španija) se potopi tanker Prestige in onesnaži več tisoč kilometrov španske, portugalske ter francoske obale.
- 21. november - na Natovem vrhu v Pragi prejmejo povabilo v organizacijo Bolgarija, Estonija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija.
- 1. december - v drugem krogu volitev za predsednika Republike Slovenije osvoji največ glasov dotedanji premier Janez Drnovšek.
- 9. december - družba United Airlines, drugi največji letalski prevoznik na svetu, razglasi bankrot.
- 19. december - Anton Rop nasledi Janeza Drnovška na mestu predsednika vlade Republike Slovenije.
Smrti[uredi | uredi kodo]
- 8. januar - Aleksander Mihajlovič Prohorov, ruski fizik (* 1916)
- 17. januar -
- France Križanič, slovenski matematik (* 1928)
- Camilo José Cela Trulock, španski pisatelj, nobelovec (* 1916)
- 23. januar -
- Pierre Bourdieu, francoski filozof in sociolog (* 1930)
- Robert Nozick, ameriški filozof (* 1938)
- 28. januar - Astrid Lindgren, švedska pisateljica (* 1907)
- 29. januar - Richard Mervyn Hare, britanski filozof (* 1919)
- 6. februar - Max Ferdinand Perutz, avstrijsko-britanski molekularni biolog, nobelovec (* 1914)
- 16. februar - Draga Černelč, slovenska zdravnica pediatrinja in alergologinja (* 1921)
- 22. februar - Chuck Jones, ameriški animator (* 1912)
- 13. marec - Hans-Georg Gadamer, nemški filozof, (* 1900)
- 24. marec - César Milstein, argentinski biokemik, nobelovec (* 1927)
- 18. april - Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec in pustolovec (* 1914)
- 2. maj - William Thomas Tutte, angleško-kanadski kriptolog in matematik (* 1917)
- 20. maj - Stephen Jay Gould, ameriški biolog (* 1941)
- 26. maj - Ivo Maček, hrvaški pianist, pedagog in akademik (* 1914)
- 28. maj - Marija Lucija Stupica, slovenska slikarka (* 1950)
- 5. junij - Dee Dee Ramone, ameriški glasbenik (* 1951)
- 10. junij - John Gotti, ameriški gangster (* 1940)
- 27. junij - John Entwistle, angleški glasbenik (* 1944)
- 4. julij - Laurent Schwartz, francoski matematik (* 1915)
- 28. julij - Archer John Porter Martin, britanski kemik, nobelovec (* 1910)
- 6. avgust - Edsger Wybe Dijkstra, nizozemski računalnikar (* 1930)
- 31. avgust - George Porter, britanski kemik in plemič, nobelovec (* 1920)
- 23. september - Aci Bertoncelj, slovenski pianist in glasbeni pedagog (* 1937)
- 24. november - John Rawls, ameriški filozof (* 1921)
- 22. december - Joe Strummer, britanski punk rock pevec (* 1952)
Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]
- Fizika - Raymond Davis mlajši, Masatoši Košiba in Riccardo Giacconi
- Kemija - John B. Fenn, Koiči Tanaka in Kurt Wüthrich
- Fiziologija ali medicina - Sydney Brenner, H. Robert Horvitz in John E. Sulston
- Književnost - Imre Kertész
- Mir - Jimmy Carter
- Ekonomija - Daniel Kahneman in Vernon L. Smith
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 2002 |