1986
Jump to navigation
Jump to search
Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje |
Desetletja: | 1950. 1960. 1970. - 1980. - 1990. 2000. 2010. |
Leta: | 1983 · 1984 · 1985 · 1986 · 1987 · 1988 · 1989 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Organizacija združenih narodov je proglasila 1986 za mednarodno leto miru.
Dogodki[uredi | uredi kodo]
- 1. januar - Španija in Portugalska postaneta članici Evropske skupnosti.
- 19. januar - v obtok pride Brain, prvi virus za osebne računalnike.
- 25. januar - uporniki pod vodstvom Yowerija Musevenija prevzamejo nadzor v Ugandi po pet let trajajoči gverilski vojni.
- 28. januar - Nasin raketoplan Challenger 73 sekund po izstrelitvi zaradi tehničnih napak razpade v ozračju, pri čemer umre vseh sedem članov posadke.
- 7. februar - predsednik Haitija Jean-Claude Duvalier zapusti državo po več let trajajočih protestih, s čemer se konča 28-letno obdobje vladavine njegove družine.
- 8. februar - Mateja Svet pribori prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu v alpskem smučanju.
- 17. februar - podpisan je Enotni evropski akt, prva večja revizija Rimske pogodbe.
- 19. februar - Sovjetska zveza izstreli v vesolje prvi modul vesoljske postaje Mir.
- 25. februar - filipinski diktator Ferdinand Marcos zapusti državo po 20 letih na oblasti in odide v izgnanstvo.
- 15. april - ameriška vojaška letala bombardirajo cilje v Libiji kot odziv na bombni napad na ameriške vojake v berlinski diskoteki nekaj dni pred tem.
- 17. – 19. april - v Ljubljani poteka 10. kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem je za predsednika izvoljen Milan Kučan.
- 26. april - jedrska nesreča v Černobilu (Ukrajina) zahteva 31 neposrednih žrtev, več tisoč ljudi pa je kasneje izpostavljenih prevelikemu radioaktivnemu sevanju.
- 2. maj - v kanadskem Vancouvru je odprta svetovna razstava Expo '86.
- 31. maj – 29. junij - v Mehiki poteka 13. svetovno prvenstvo v nogometu, naslov prvaka osvoji argentinska reprezentanca.
- 12. junij - južnoafriška vlada razglasi izredne razmere po vsej državi v strahu pred nemiri ob 10. obletnici vstaje v Sowetu.
- 5. – 20. julij - v Moskvi potekajo prve Igre dobre volje.
- 21. avgust - zaradi izpusta ogljikovega dioskida iz jezera Nyos v Kamerunu se zaduši okrog 1800 ljudi v okoliških naseljih.
- 7. september - Desmond Tutu postane prvi temnopolti anglikanski škof v Južni Afriki.
- 8. september - v ZDA je prvič predvajana pogovorna oddaja The Oprah Winfrey Show.
- 10. oktober - močan potres prizadene mesto San Salvador v Salvadorju in zahteva okrog 1500 življenj.
- 27. oktober - v italijanskem mestu Assisi papež Janez Pavel II. zbere predstavnike vseh svetovnih verstev k molitvi za mir, ki se razvije v svetovno gibanje Duh Assisija
- 1. november - zaradi požara v skladišču podjetja Sandoz v Švici steče več ton kemikalij v reko Ren.
- 3. november - afera Iran-Contra: libanonski časopis objavi trditev, da so ZDA skrivoma, kljub embargu, dobavljale orožje Iranu v zameno za izpust talcev.
- 28. november - komisija za svetovno in naravno dediščino pri Unescu vpiše Škocjanske jame v seznam svetovne dediščine.
- 23. december - letalo Rutan Voyager opravi prvi polet okrog sveta brez postanka.
Rojstva[uredi | uredi kodo]
- 6. januar - Alex Turner, angleški glasbenik
- 20. marec - Rok Benkovič, slovenski smučarski skakalec
- 23. marec - Andrea Dovizioso, italijanski motociklistični dirkač
- 28. marec - Lady Gaga, ameriška pevka
- 18. april - Maurice Edu, ameriški nogometaš
- 27. april - Dinara Safina, ruska tenisačica
- 6. maj - Goran Dragić, slovenski košarkar
- 16. maj - Megan Fox, ameriška igralka in fotomodel
- 2. junij - Miha Rodman, slovenski igralec
- 3. junij - Rafael Nadal, španski tenisač
- 6. julij - Luigi Di Maio, italijanski politik
- 7. avgust - Valter Birsa, slovenski nogometaš
- 21. avgust - Usain Bolt, jamajški atlet
- 15. oktober - Carlo Janka, švicarski alpski smučar
- 30. oktober - Thomas Morgenstern, avstrijski smučarski skakalec
Smrti[uredi | uredi kodo]
- 7. januar - Juan Rulfo, mehiški pisatelj in fotograf (* 1917)
- 10. januar - Jaroslav Seifert, češki pisatelj in novinar, nobelovec (* 1901)
- 28. januar - Judith Resnik, ameriška inženirka in astronavtka (* 1949)
- 1. februar - Alva Myrdal, švedska sociologinja in političarka, nobelovka (* 1902)
- 11. februar - Frank Herbert, ameriški pisatelj (* 1920)
- 17. februar - Džidu Krišnamurti, indijski filozof (* 1895)
- 1. marec - Olof Palme, švedski politik (* 1927)
- 13. marec - Eugen Gerstenmaier, nemški evangličanski teolog in poslovnež (* 1906)
- 14. april - Simone de Beauvoir, francoska pisateljica, filozofinja, feministka (*1908)
- 22. april - Mircea Eliade, romunski religiolog, zgodovinar, filozof (* 1907)
- 26. april - Valerij Hodemčuk, sovjetski inženir, prva žrtev černobilske nesreče (* 1951)
- 26. april - Vladimir Šašenok, sovjetski inženir (* 1951)
- 9. maj - Tenzing Norgay, tibetanski šerpa (* 1914)
- 11. maj - Aleksander Akimov, sovjetski inženir (* 1953)
- 13. maj - Vasilij Ignatenko, sovjetski gasilec (* 1961)
- 14. maj - Leonid Toptunov, sovjetski inženir (* 1960)
- 15. maj - Theodore Harold White, ameriški pisatelj (* 1915)
- 31. maj - James Rainwater, ameriški fizik, nobelovec (* 1917)
- 31. maj - Anatolij Sitnikov, sovjetski inženir (* 1940)
- 13. junij - Benny Goodman, ameriški klarinetist (* 1909)
- 13. junij - Valerij Perevozčenko, sovjetski inženir (* 1947)
- 14. junij - Jorge Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec (* 1899)
- 24. julij - Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec (* 1899)
- 21. september - Ati Soss, slovenski glasbenik in skladatelj (* 1930)
- 25. september - Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, nobelovec (* 1896)
- 27. september - Cliff Burton, ameriški glasbenik (* 1962)
- 6. oktober - Aleksander Semjonovič Kronrod, ruski matematik, računalnikar in izumitelj (* 1921)
- 11. oktober - Georges Dumézil, francoski filolog in zgodovinar (* 1898)
- 22. oktober - Albert Szent-Györgyi, madžarsko-ameriški biokemik, nobelovec (* 1893)
- 23. oktober - Edward Adelbert Doisy, ameriški biokemik, nobelovec (* 1893)
- 8. november - Vjačeslav Molotov, ruski politik (* 1890)
- 29. december -
- Harold Macmillan, britanski politik (* 1894)
- Andrej Arsenjevič Tarkovski, ruski režiser (* 1932)
Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]
- Fizika - Ernst Ruska, Gerd Binnig, Heinrich Rohrer
- Kemija - Yuan T Lee, John C. Polanyi
- Fiziologija ali medicina - Stanley Cohen, Rita Levi-Montalcini
- Književnost - Wole Soyinka
- Mir - Elie Wiesel
- Ekonomija - James Buchanan mlajši
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1986 |