Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pozdravljeni v Wikipediji,
prosti spletni enciklopediji, ki jo lahko ureja vsakdo!

Družboslovje Družboslovje
Filozofija Filozofija
Gnome-globe.svg Geografija

Ljudje Ljudje
Matematika Matematika
Naravoslovje Naravoslovje

Tehnika Tehnika
Umetnost Umetnost
Zgodovina Zgodovina

Slovenska Wikipedija je nastala 26. februarja 2002. Od tedaj smo napisali že 171.735 člankov. Trenutno je 425 dejavnih uporabnikov.
Oglejte si najboljše, kar smo ustvarili, v peskovniku preizkušajte urejanje strani ali debatirajte pod lipo.
Izbrani članek
Izbrani članek
Satelitska slike Antarktike

Antarktika je Zemljina najjužnejša celina. Zajema geografski Južni tečaj in se nahaja znotraj Antarktičnega območja na južni polobli, skoraj v celoti južno od južnega tečajnika, obdaja pa jo Južni ocean. Z velikostjo 14.200.000 kvadratnih kilometrov je peta največja celina na svetu, približno dvakrat večja od Avstralije. Z 0,00008 ljudi na kvadratni kilometer je daleč najmanj gosto poseljena celina. Približno 98 % Antarktike prekriva led, ki je v povprečju debel 1,9 km.

Antarktika je v povprečju najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina ter ima najvišjo povprečno nadmorsko višino med vsemi celinami. Večina Antarktike je ledena puščava z 200 mm letnih padavin ob obali in precej manj v notranjosti; tam skoraj dva milijona let ni bilo dežja, vendar je vseeno v ledu shranjenih 80 % svetovne sladke vode, kar je dovolj za dvig svetovne gladine morja za približno 60 m, v kolikor bi se vse stalilo. Temperatura na Antarktiki je dosegla −89,2 °C, čeprav je povprečje za najhladnejši del leta –63 °C. Na raziskovalnih postajah, razpršenih po celini, vse leto prebiva od 1000 do 5000 ljudi. Med avtohtonimi organizmi so številne vrste alg, bakterij, gliv, rastlin, protistov in nekatere živali, kot so pršice, gliste, pingvini, tjulnji in počasniki. Rastlinstvo, kjer se pojavlja, je tundrsko.

Upravno je Antarktika de facto kondominij, ki ga upravljajo pogodbenice sistema Pogodbe o Antarktiki s statusom posvetovalnih članic. Antarktično pogodbo je leta 1959 podpisalo dvanajst držav, do danes pa jih je pristopilo še 42. Pogodba prepoveduje vojaške dejavnosti, pridobivanje rudnin, jedrske eksplozije in odlaganje jedrskih odpadkov, podpira pa znanstvene raziskave ter varuje okolje celine. Poskuse izvaja več kot 4000 znanstvenikov iz mnogih držav. Preberite več ...

Ste vedeli, da ...?
Ste vedeli, da ...?
Hidroksiklorokin
Na današnji dan
Na današnji dan

29. marec:

Zastava NATO


27. marec28. marec30. marec31. marec

Izbrana slika
Izbrana slika
Sredica JE Krško med menjavo goriva
Pogled v sredico JE Krško med menjavo goriva v času remonta


Vir fotografije: Nuklearna elektrarna Krško, fotografijo naložil Icjt

Urejanje
Urejanje
Pomoč

Pregled

Vse straniNove straniVse kategorijeTemeljna kategorija • Razvrstitve po glavnih temah • A–ŽSeznami • Kronologija • PortaliPortal občestvaŽeleni člankiŽelene slikeStik z nami
Wikipedija
Wikipedija
Prosta enciklopedija
Wikislovar
Wikislovar
Slovar in besednjak
Wikimedijina zbirka
Wikimedijina zbirka
Predstavnostno gradivo
Wikivir
Wikivir
Prosta knjižnica in arhiv
Wikiverza
Wikiverza
Študijsko gradivo in dejavnosti
Wikipodatki
Wikipodatki
Zbirka podatkov
Wikinavedek
Wikinavedek
Zbirka navedkov
Wikinovice
Wikinovice
Proste novice
Wikivrste
Wikivrste
Imenik bioloških vrst
Wikiknjige
Wikiknjige
Pisanje prostih knjig
Wikipotovanje
Wikipotovanje
Vodič za potovanja
Organizacijski projekti
Meta-Wiki
Meta-Wiki
Usklajevanje projektov Wikimedije
Fundacija Wikimedia
Fundacija Wikimedia
Odnosi fundacije z javnostjo
Wikimanija
Wikimanija
Mednarodne konference
Tehnični projekti
MediaWiki
MediaWiki
Programska oprema wikispletišč
Farbikant
Fabrikator
Poročanje o hroščih in
predlaganje novih funkcij
Wikimedijina orodjarna
Wikimedijina orodjarna
Orodja za obdelavo podatkov