AKTUALNO
Poletni delovni čas čitalnic Arhiva Republike Slovenije med 15.6.2015 in 28.8.2015
Spoštovani uporabniki in uporabnice objavljamo poletni delovni čas čitalnic Arhiva Republike Slovenije: - čitalnica na Zvezdarski 1: od 15.6. do 28.8.2015 odprta po poletnem delovnem času vsak delovnik od 8. do 14. ure. 26.6. bo čitalnica zaradi kolektivnega dopusta zaprta. - čitalnica na Kongresnem trgu 1: od 26. 6. do 28. 8. 2015 zaprta. Prosimo za razumevanje. Več...Stališče Arhiva Republike Slovenije o vprašanjih povezanih z e-računi
Arhiv Republike Slovenije stališče o vprašanjih povezanih z e-računi ob upoštevanju novosti, ki so uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 51/2014, ZVDAGA-A).
- Z začetkom leta 2012 objavlja Arhiv RS na svoji spletni strani dve javni evidenci registra, ki ju je pripravil in ju vodi v sodelovanju z regionalnimi arhivi: Register ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva in Evidenco arhivskega gradiva v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence.
Uporaba arhivskega gradiva
Arhivsko gradivo je v izvirnikih ali kopijah na razpolago za raziskovalne, študijske, kulturne, uradne, poslovne, osebne in druge namene v čitalnicah Arhiva. Arhivsko gradivo se daje v uporabo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter v skladu s Čitalniškim redom arhiva in pogoji izročiteljev fondov in zbirk glede vrst in rokov dostopnosti.
Publikacije Arhiva Republike Slovenije
Za ustvarjalce arhivskega gradiva
Arhiv Republike Slovenije za ustvarjalce arhivskega gradiva izdaja pisna strokovna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, jih izobražuje in jim nudi strokovno pomoč.
Vprašalnik o dokumentarnem in arhivskem gradivu
Slovenski arhivi se predstavijo
Arhivalija meseca
JUNIJ 2015
Slovenski kmečki upor 1515
Letos mineva petsto let od največjega kmečkega upora na Slovenskem, ki ga že sočasni viri imenujejo slovenski kmečki punt (Windischer Bauernbund). Predstavljeni dokument je nastal po zboru kranjskih deželanov v Ljubljani in Kamniku, kamor se je ob uporu zateklo veliko plemstva. Instrukcija za Sigmunda Lamberga s Črnela, ki ga je kranjsko plemstvo izbralo za odposlanca k cesarju Maksimilijanu, vsebuje dragocene podatke o poteku upora. Več...