1985
Jump to navigation
Jump to search
Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje |
Desetletja: | 1950. 1960. 1970. - 1980. - 1990. 2000. 2010. |
Leta: | 1982 · 1983 · 1984 · 1985 · 1986 · 1987 · 1988 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Leto je bilo proglašeno za mednarodno leto mladih.
Dogodki[uredi | uredi kodo]
- 15. januar - Narodni kongres Brazilije izvoli Tancreda Nevesa za predsednika Brazilije, s čemer se konča 21-letno obdobje vojaške vladavine v državi.
- 28. januar - skupina glasbenikov z imenom USA for Africa posname dobrodelni singl »We Are the World«.
- 16. februar - Izrael prične z umikom vojaških enot iz Libanona.
- 3. marec - potres z močjo 8,0 po momentni magnitudni lestvici prizadene območji mest Santiago in Valparaíso v Čilu.
- 8. marec - avtomobil-bomba, nastavljen v Bejrutu v poskusu atentata na verskega voditelja Mohameda Huseina Fadlalaha, ubije 80 ljudi.
- 11. marec - Mihail Gorbačov postane generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in de facto voditelj države.
- 17. marec - v japonskem mestu Cukuba odprejo svetovno razstavo Expo '85.
- 15. april - Južna Afrika odpravi prepoved medrasnih porok.
- 16. maj - znanstveniki Britanske antarktične odprave oznanijo obstoj ozonske luknje.
- 25. maj - tropski ciklon povzroči smrt okrog 10.000 ljudi v Bangladešu.
- 14. junij - pet držav članic Evropske gospodarske skupnosti podpiše Schengenski sporazum in ustvari Schengensko območje brez mejnega nadzora na notranjih mejah.
- 17. – 24. junij - na krovu raketoplana Discovery (misija STS-51-G) poleti v vesolje prvi Arabec in prvi musliman, Sultan bin Salman bin Abdul-Aziz Al Saud.
- 13. julij - dobrodelna koncerta Live Aid v Londonu in Filadelfiji zbereta preko 50 milijonov funtov za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji.
- 24. julij - podjetje Commodore predstavi prvi računalnik Amiga.
- 31. avgust - raziskovalci odkrijejo razbitine ladje RMS Titanic
- 19. september - v potresu v Mexico Cityju z močjo po Richterjevi lestvici umre okrog 10.000 ljudi.
- 3. oktober - prvi polet raketoplana Atlantis.
- 7. oktober - pripadniki Palestinske osvobodilne fronte ugrabijo potniško ladjo Achille Lauro in zahtevajo izpustitev članov PLO iz izraelskih zaporov.
- 12. november - popolni sončev mrk je viden nad Antarktiko.
- 13. november - izbruh ognjenika Nevado del Ruiz blizu mesta Armero v Kolumbiji zahteva 23.000 žrtev.
- 14. november - tajni sestanek med slovenskimi in srbskimi intelektualci v gostilni Mrak v Ljubljani na katerem med drugim ugotovijo, “da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo le slabo, konec”, ter se sprejo glede pogledov kako naj bo urejena tretja Jugoslavija.
- 19. november - v Ženevi se prvič sestaneta ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
- 20. november - podjetje Microsoft predstavi prvo različico svojega operacijskega sistema Windows.
- 16. december - John Gotti postane šef mafijske družine Gambino po umoru Paula Castellana in Thomasa Bilottija.
- 27. december - v terorističnih napadih organizacije Abuja Nidala na letališčih v Rimu in na Dunaju umre 18 ljudi, 120 je ranjenih.
Svetovna populacija[uredi | uredi kodo]
Svetovna populacija | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|
1985 | 1980 | 1990 | ||||
Svet | 4.830.979.000 | 4.434.682.000 | 396.297.000 | 5.263.593.000 | 432.614.000 | |
Afrika | 541.814.000 | 469.618.000 | 72.196.000 | 622.443.000 | 80.629.000 | |
Azija | 2.887.552.000 | 2.632.335.000 | 255.217.000 | 3.167.807.000 | 280.255.000 | |
Evropa | 706.009.000 | 692.431.000 | 13.578.000 | 721.582.000 | 15.573.000 | |
Južna Amerika | 401.469.000 | 361.401.000 | 40.068.000 | 441.525.000 | 40.056.000 | |
Severna Amerika | 269.456.000 | 256.068.000 | 13.388.000 | 283.549.000 | 14.093.000 | |
Oceanija | 24.678.000 | 22.828.000 | 1.850.000 | 26.687.000 | 2.009.000 |
Rojstva[uredi | uredi kodo]
- 7. januar - Lewis Hamilton, britanski dirkač Formule 1
- 5. februar - Cristiano Ronaldo, portugalski nogometaš
- 28. februar -
- Jelena Janković, srbska tenisačica
- Rok Urbanc, slovenski smučarski skakalec
- 26. marec - Keira Knightley, ameriška igralka
- 5. junij - Nejc Gazvoda, slovenski pisatelj, režiser in scenarist
- 10. junij - Rok Perko, slovenski smučar
- 27. junij - Svetlana Kuznecova, ruska tenisačica
- 30. junij - Michael Phelps, ameriški plavalec
- 2. julij - Ashley Tisdale, ameriška pevka, igralka in fotomodel
- 9. julij - Mirza Begić, slovenski košarkar
- 14. julij - Tina Marinšek, slovenska pevka
- 25. julij - Nelson Piquet mlajši, brazilski dirkač Formule 1
- 26. julij - Gaël Clichy, francoski nogometaš
- 29. september - Dani Pedrosa, španski motociklistični dirkač
- 1. oktober - Tiruneš Dibaba, etiopska atletinja
- 8. oktober - Bruno Mars, ameriški pevec
- 16. oktober - Casey Stoner, avstralski motociklistični dirkač
- 24. oktober - Wayne Rooney, angleški nogometaš
- 18. november - Allyson Felix, ameriška atletinja
Smrti[uredi | uredi kodo]
- 4. januar - Brian Gwynne Horrocks, britanski general (* 1895)
- 6. januar - Vladimir Konstantinovič Kokkinaki, ruski preskusni pilot (* 1904)
- 14. januar - Lama Anagarika Govinda (Ernst Lothar Hoffman), nemški tibetanski budistični filozof (* 1898)
- 4. februar - Svetozar Ilešič, slovenski geograf (* 1907)
- 5. februar - Franc Kolenc, slovenski pisatelj, novinar in duhovnik (* 1908)
- 26. februar - Tjalling Koopmans, nizozemski ekonomist, nobelovec (* 1910)
- 10. marec - Konstantin Černenko, ruski politik (* 1911)
- 28. marec - Marc Chagall, belorusko-francoski slikar (* 1887)
- 1. april - Adolf Drolc, slovenski zdravnik (* 1914)
- 11. april - Enver Hoxha, albanski politik in diktator (* 1908)
- 21. april - Tancredo Neves, brazilski politik (* 1910)
- 5. maj - Angela Vode, slovenska pedagoginja in aktivistka (* 1892)
- 16. junij - Heinrich Böll, nemški pisatelj, nobelovec (* 1917)
- 17. julij - Susanne Langer, ameriška filozofinja (* 1895)
- 31. avgust - Frank Macfarlane Burnet, avstralski zdravnik in virolog, nobelovec (* 1899)
- 4. september - Mira Mihelič, slovenska pisateljica in prevajalka (* 1912)
- 7. september - George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog (* 1887)
- 10. september - Ernst Julius Öpik, estonski astronom (* 1893)
- 19. september - Italo Calvino, italijanski pisatelj in novinar kubanskega rodu (* 1923)
- 30. september - Charles Francis Richter, ameriški fizik in seizmolog (* 1900)
- 10. oktober -
- Yul Brynner, ameriški igralec (* 1920)
- George Orson Welles, ameriški režiser, novinar, igralec in radijec (* 1915)
- 22. oktober - Thomas Townsend Brown, ameriški fizik (* 1905)
- 29. oktober - Jevgenij Mihajlovič Lifšic, ruski fizik (* 1915)
- 16. december - Paul Castellano, italijansko-ameriški mafijec (* 1915)
- 27. december - Dian Fossey, ameriška zoologinja (* 1932)
Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]
- Fizika - Klaus von Klitzing
- Kemija - Herbert A. Hauptman, Jerome Karle
- Fiziologija ali medicina - Michael S. Brown, Joseph L. Goldstein
- Književnost - Claude Simon
- Mir - Mednarodni zdravniki proti jedrski vojni
- Ekonomija - Franco Modigliani
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1985 |