1991

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1960.  1970.  1980.  - 1990. -  2000.  2010.  2020.
Leta:	1988 · 1989 · 1990 · 1991 · 1992 · 1993 · 1994
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Številka leta je palindrom, naslednje palindromno leto je bilo 2002.

Dogodki

Januar – marec

Prizori iz zalivske vojne

• 5. januar - gruzijska vojska napade glavno mesto Južne Osetije Chinvali; začetek vojne v Južni Osetiji.
• 8. januar - srbske oblasti si iz primarne emisije pri Jugoslovanski narodni banki prisvojijo 1,4 milijarde dolarjev (18 milijard in 243 milijonov dinarjev) za svoje potrebe - začetek razpada jugoslovanskega ekonomskega sistema.
• 13. januar - sovjetske sile zasedejo Vilno da bi preprečile osamosvajanje Litve.
• 17. januar -
  • zalivska vojna: z zračnimi napadi na cilje v Iraku se prične operacija Puščavski vihar.
  • Harald V. postane kralj Norveške ob smrti svojega očeta Olafa V.
• 26. januar - s strmoglavljenjem diktatorja Mohameda Siada Barreja se prične državljanska vojna v Somaliji.
• 7. februar - Začasna irska republikanska armada izvede napad z minometom na uradno rezidenco britanskega premierja Johna Majorja med sestankom kabineta.
• 9. februar - razpad Sovjetske zveze: volivci v Litvi na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
• 15. februar -
  • predstavniki Češkoslovaške, Madžarske in Poljske povežejo države v t. i. Višegrajsko skupino za medsebojno pomoč pri prehodu v svobodno tržno gospodarstvo.
  • zalivska vojna: ameriške enote prečkajo mejo med saudsko-kuvajtsko mejo in pričnejo prodirati proti glavnemu mestu; začetek kopenske faze operacije Puščavski vihar.
• 20. februar - slovenska skupščina s sprejetjem 19. amandmaja k ustavi izstopi iz pravnega reda SFRJ.
• 26. februar - iraški voditelj Sadam Husein oznani umik iraških sil iz Kuvajta; te ob odhodu vžgejo kuvajtska naftna polja.
• 3. marec -
  • razpad Sovjetske zveze: volivci v Latviji in Estoniji na referendumih izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
  • naključni mimoidoči posname kako losangeleški policisti brutalno pretepajo črnskega prestopnika Rodneyja Kinga.
• 15. marec -
  • zaradi neuspeha predloga JLA da se v Jugoslaviji razglasijo izredne razmere odstopi predsednik Predsedstva Borisav Jović.
  • združena Nemčija formalno pridobi popolno neodvisnost, ko se članice Zavezniškega nadzornega sveta odpovejo vsem preostalim pravicam.
• 31. marec -
  • razpad Sovjetske zveze: volivci v Gruziji na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
  • v Albaniji potekajo prve večstrankarske volitve po padcu režima Hodževega naslednika Ramiza Alie.

April – junij

Posledice katastrofalnega ciklona v Bangladešu

• 3. april - Varnostni svet OZN sprejme resolucijo 687 o prekinitvi ognja, po kateri mora Irak uničiti vse biološko in kemično orožje ter balistične izstrelke z dometom nad 150 km.
• 29. april - eden najhujših tropskih ciklonov v zgodovini prizadene jugovzhod Bangladeša; v divjanju nevihte umre približno 138.000 ljudi, 10 milijonov jih ostane brez domov.
• 2. maj - spopad v Borovem selu: v oboroženem spopadu v vasi Borovo pri Vukovarju umre 12 hrvaških policistov in trije Srbi, zaradi česar posreduje JLA; dogodek predstavlja eno pomembnejših zaostritev odnosov v tem letu, ki so privedli do vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
• 18. maj - Somaliland razglasi neodvisnost od Somalije.
• 19. maj - hrvaški volivci na referendumu z veliko večino potrdijo neodvisnost Hrvaške.
• 21. maj - predsednik Etiopije Mengistu Hajle Marjam pobegne iz države, s čemer se konča tamkajšnja državljanska vojna.
• 23. maj - pekrski dogodki: enota JLA z oklepniki obkoli 710. učni center TO v Pekrah pri Mariboru in zahteva predajo.
• 12. junij - Boris Jelcin je izvoljen za prvega predsednika Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR).
• 15. junij - na Filipinih izbruhne ognjenik Pinatubo. Drugi najmočnejši kopenski izbruh tega stoletja povzroči smrt 800 ljudi.
• 25. junij - Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost od Jugoslavije; slovenska skupščina na ta dan sprejme ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.
• 27. junij - 7. julij - vojna za neodvisnost Slovenije.

Julij – september

• 1. julij - na srečanju voditeljev vzhodnoevropskih držav v Pragi je uradno razpuščen Varšavski pakt.
• 7. julij - s podpisom Brionske deklaracije se konča vojna v Sloveniji.
• 31. julij - ameriški predsednik George H. W. Bush in predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov podpišeta sporazum START I o omejevanju strateške oborožitve.
• 8. avgust - zruši se Varšavski radijski stolp, takrat najvišja zgradba na svetu.
• 19. – 21. avgust - avgustovski državni udar: člani trde linije v sovjetski vladi poskušajo na silo odstraniti predsednika Mihaila Gorbačova.
• 20. avgust - Estonija postane neodvisna država.
• 21. avgust - Latvija postane neodvisna država.
• 24. avgust - Ukrajina postane neodvisna država.
• 25. avgust - Belorusija postane neodvisna država.
• 27. avgust - Moldavija postane neodvisna država.
• 30. avgust - Azerbajdžan postane neodvisna država.
• 31. avgust - Kirgizija in Uzbekistan postaneta neodvisni državi.
• 6. september -
  • Sovjetska zveza prizna neodvisnost baltiških držav.
  • Leningrad je ponovno preimenovan v Sankt Peterburg.
• 8. september - makedonski volivci na referendumu podprejo osamosvojitev Makedonije.
• 9. september - Tadžikistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
• 19. september - v italijanskih Alpah je odkrito mumificirano truplo Ötzija iz bakrene dobe.
• 21. september - Armenija postane neodvisna država.
• 22. september - kumranski rokopisi so prvič predstavljeni javnosti.

Oktober – december

Prestreljen vodni stolp v Vukovarju

• 1. oktober - JLA prične z obleganjem Dubrovnika, propad dogovora o premirju sklenjenega teden prej.
• 5. oktober - Linus Torvalds objavi prvo različico jedra operacijskega sistema Linux.
• 7. oktober - slovenski parlament sprejme odločitev o novi slovenski valuti - tolarju.
• 26. oktober - zadnji vojak JLA zapusti Slovenijo.
• 27. oktober -
  • na Poljskem potekajo prve svobodne parlamentarne volitve.
  • Turkmenistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
• 29. oktober - ameriška sonda Galileo opravi prvi bližnji mimolet asteroida (951 Gaspra) v zgodovini.
• 6. november - uradno je razpuščena sovjetska tajna služba KGB.
• 7. november - košarkar ekipe Los Angeles Lakers Magic Johnson oznani, da ima AIDS, s čemer se praktično konča njegova kariera.
• 18. november - srbske sile po 87-dnevnem obleganju zavzamejo Vukovar in izvedejo pokol med branilci ter civilisti.
• 20. november - v Sloveniji je sprejet zakon o denacionalizaciji.
• 27. november - Varnostni svet OZN z resolucijo ustvari podlago za napotitev mirovnih enot na ozemlje nekdanje Jugoslavije.
• 28. november - Južna Osetija razglasi neodvisnost od Gruzije.
• 8. december - voditelji Rusije, Belorusije in Ukrajine podpišejo dogovor s katerim je ustanovljena Skupnost neodvisnih držav.
• 19. december - ustavodajna skupščina s sedežem v Kninu razglasi Republiko Srbsko Krajino na ozemlju Hrvaške.
• 23. december -
  • Državni zbor Republike Slovenije ratificira Ustavo Republike Slovenije; ta dogodek se v Sloveniji obeležuje kot dan ustavnosti.
  • Nemčija prizna samostojni Slovenijo in Hrvaško.
• 25. december -
  • dokončno preneha obstajati Sovjetska zveza; Ruska sovjetska federativna socialistična republika se preimenuje v Rusko federacijo, ki postane naslednica nekdanje skupne države v mednarodnih odnosih.
  • Kazahstan postane neodvisna država.
  • z razpadom Sovjetske zveze se konča hladna vojna.
• 26. december - bitka za oblast med vladajočo vojaško hunto in islamisti v Alžiriji preraste v državljansko vojno.

Rojstva

• 12. januar - Pixie Lott, britanska pevka
• 20. januar - Polona Hercog, slovenska tenisačica
• 23. maj - Lena Meyer-Landrut, nemška pevka
• 17. avgust - Saša Golob, slovenska telovadka
• 24. december - Louis Tomlinson, angleški pevec

Smrti

Freddie Mercury

• 11. januar - Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, nobelovec (* 1905)
• 17. januar - Olaf V., norveški kralj (* 1903)
• 30. januar - John Bardeen, ameriški fizik, nobelovec (* 1908)
• 6. februar - Salvador Luria, italijansko-ameriški mikrobiolog, nobelovec (* 1912)
• 3. marec - William George Penney, britanski matematik in fizik (* 1909)
• 12. marec - Ragnar Granit, finsko-švedski fiziolog, nobelovec (* 1900)
• 1. april - Martha Graham, ameriška plesalka in koreografinja (* 1894)
• 3. april - Graham Greene, angleški pisatelj (* 1904)
• 4. april - Max Frisch, švicarski pisatelj in dramatik (* 1911)
• 21. maj - Rajiv Gandhi, indijski politik (* 1944)
• 26. junij - Ivan Kern, slovenski admiral (* 1898)
• 29. junij - Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog (* 1901)
• 24. julij - Isaac Bashevis Singer, ameriški judovski pisatelj, nobelovec (* 1902)
• 4. avgust - Jevgenij Dragunov, ruski konstruktor (* 1920)
• 2. september - Alfonso García Robles, mehiški diplomat in politik, nobelovec (* 1911)
• 7. september - Edwin McMillan, ameriški fizik, nobelovec (* 1907)
• 28. september - Miles Davis, ameriški glasbenik in skladatelj (* 1926)
• 12. oktober - Arkadij Natanovič Strugacki, ruski pisatelj in scenarist (* 1925)
• 24. oktober - Gene Roddenberry, ameriški scenarist in producent (* 1921)
• 23. november - Klaus Kinski, nemški igralec (* 1926)
• 24. november - Freddie Mercury, britanski glasbenik (* 1946)
• 1. december - George Stigler, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1911)
• 6. december - Richard Stone, britanski ekonomist, nobelovec (* 1913)
• 15. december - Vasilij Grigorjevič Zajcev, ruski ostrostrelec in častnik (* 1915)

Nobelove nagrade

• Fizika - Pierre-Gilles de Gennes
• Kemija - Richard R. Ernst
• Fiziologija ali medicina - Erwin Neher, Bert Sakmann
• Književnost - Nadine Gordimer
• Mir - Aung San Su Či
• Ekonomija - Ronald Coase