Moskva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Moskva
Москва
Mesto

Zastava
Grb
Moskva is located in Rusija
Moskva
Moskva
Koordinati: 55°45′06″N 37°37′04″E / 55.75167°N 37.61778°E / 55.75167; 37.61778
Država Zastava Rusije Rusija
Ustanovitev pred 1147[1]
Upravljanje
 • župan Sergej Sobjanin[2]
Površina
 • Mesto 4.770 km2
 • Metropolitansko obm.[3] 2.511 km2
Nadmorska višina 118—255 m
Prebivalstvo (2010)[4]
 • Mesto 11.503.501
 • Gostota 9.682 preb./km2
Demonim Moskovčan
Časovni pas CET (UTC+4)
Omrežna skupina +7 495, 496, 498, 499
Spletna stran http://www.mos.ru

Moskva [móskva] (rusko Москва) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji. Razprostira se na 880 km² ob reki Moskvi. Prebivalstvo naglo narašča, ocena za leto 2004 je 11,2 milijona prebivalcev.

Mesto leži v zveznem okrožju Osrednja Rusija (ki sicer geografsko leži na skrajnem zahodu države). Moskva je bila tudi glavno mesto Sovjetske zveze in Moskovitske države, predimperialne Rusije.

Morda največja znamenitost Moskve je Kremelj, 27,5 hektarja velika obzidana utrdba, nekdaj sedež ruskih carjev, danes pa predsednika države. Kremelj je obdan z zidovi in stolpi: ob njem je Rdeči trg z Leninovim mavzolejem. Na južnem koncu Rdečega trga stoji druga znamenitost, Cerkev svetega Vasilija blaženega. Nasproti Cerkvi svetega Vasilja blaženega, na severni strani trga stoji čudovita stavba Zgodovinskega muzeja, na vzhodni pa zgradba veleblagovnice GUM.

Urbanizem[uredi | uredi kodo]

Urbana vizija razvoja Moskve se opaža že v zgodnjem 12. stoletju v njenem jedru. Osrednji del Moskve je rastel s povezovanjem predmestij v skladu s srednjeveškimi principi urbanega razvoja. Tipična je krožna gradnja, saj se vse gospodarske dejavnosti in hramba skriva za mestnimi zidovi. Ob širjenju mesta so se postavljali tudi novi zidovi, ulice pa so se prilagodile novemu krogu ožjega mesta. Kremelj, Zemljanoj gorod (Земляной город), stolp Kamer-Koležskij, Vrtni prstan in mali železniški prstan, vse te zgradbe so nekoč služile tudi mestni obrambi. V sedanji Moskvi od 60tih let prejšnjega stoletja novi prstan, ki zaznamuje meje mesta, označuje avtocestna obvoznica MKAD. Krožne oblike je tudi metro železnica Moskve, pa seveda tudi druga in tretja notranja avtocestna obvoznica. Krožna oblika mesta tako kroji tudi vse nadaljnje načrtovanje prostora. Ker pa se mesto vedno širi, urbanizem sega tudi v prostore onkraj MKAD.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Tradicionalna arhitektura Moskve. Zvonik Ivana Velikega v Kremlju, obkroženega s cerkvami

Arhitektura Moskve je poznana po svetu predvsem po značilni gradnji pravoslavnih cerkva z ohranjenimi barvnimi kupolami. Najbolj je znana zgradba cerkev Vasilija Blaženega, stolnica Kristusa Odrešenika. Poznani so tudi nekateri nebotičniki in Moskovski Kremelj.

Dolgo časa so bile med dominantnimi stavbami predvsem pravoslavne sakralne zgradbe. Mesto se je znatno spremenilo v času Sovjetske zveze. Josip Visarionovič Stalin je želel modernizirati mesto in zgraditi široke ulice in razbremeniti promet skozi mesto, poleg tega pa centralizirati veliko dejavnosti v mestu. Tako je uničil veliko zgodovinsko pomembnih arhitekturnih stavb, ki po Stalinovi vladavini niso bile več uporabne. Z veliki stroški in v marsičem dvomljivih restavracijah so jih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obnovili na državne stroške.[5]

Sovjetska arhitektura je bila zaznamovana zgodaj z arhitektom Vladimir Šukov, ki je na primer napravil Šuhovljev nebotičnik, ki na zunaj spominja na radiosprejemnik in je bil zgrajen med 1919-1922. Trenutno je zgradba pod zaščito UNESCO, saj ji grozi rušenje.[6] Kot arhitekt je pomemben predstavnik konstruktivizma.

V Stalinovem obdobju so gradili takoimenovane Stalinove nebotičnike imenovane Stalinovih sedem sester, zgradbe, ki so označene kot Stalinova gotika. Gre za niz sedmih nebotičnikov po isti predlogi s turnom na vrhu stavbe. Moskva je kasneje zgradila še višje zgradbe, a sedmerica izstopa in pomembno vpliva na izgled mesta.

Množično grajenje blokov, obvezno zavarovanje stanovalcev in navdušene selitve v industrijska središča so povzročila nenehno rast Moskve, a tudi veliko enoličnih zgradb, slabo ohranjenih, že na videz poznanih po letu, tehniki, slogu gradnje. Večina zgradb je nastala po Stalinu.

Stalinova doba arhitekture se vidi praviloma v centru Moskve. Gre za masivno arhitekturo s klasičnimi temami in motivi socialrealističnih idej ter klasičnih imitacij. Mesto pa ponuja poleg pravoslavnih cerkva tudi še vedno ohranjene zgradbe caristične Rusije in njenega meščanstva. Turistični ogledi so na voljo tudi za obiskovalce samostanov v okolici Moskve.

Modernizacija mesta in novogradnje tudi ponujajo nove poglede na Moskvo in njen izgled z gradnjo novih nebotičnikov, rušenj starih zgradb in zgodovinsko zanimivih četrti[7][8]

Velika kremeljska palača
Palača Ostankino
Carska orožarna v Kremlju

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Moscow City
  • Moskovski kremelj (Московский Кремль) je najbolj znana turistična točka Moskve. Utrjeno središče Moskve na griču nad reko Moskvo v bližini Rdečega trga je sestavljeno z nekaj palač, štiri cerkve, kongresne dvorane in nizom znamenitosti in državnih protokolarnih objektov. Gre za najstarejši del mesta, ki je bil zaščiten tudi s stolpi in zidom. Sam Kremelj ima zgodovinsko veliko pomembnih posegov v njegov izgled. Za sedanji izgled so največ napravili Ivan I., Ivan III., Katarina II. Velika in car Nikolaj I.

Leta 1485 so pričeli z veliko rekonstrukcijo Kremlja. Projekt arhitekta Aristotela Fioravantija je vzdignil nov zid z 18 stolpi, Kremelj pa je postal tudi sedež ruskih carjev in tako prestiž kot tudi denar za temeljite investicije. Peter Veliki je premestil sedež vladarjev Rusije v Sankt Peterburg. Ko se je sovjetska vlada preselila v Kremelj leta 1918, so do leta 1955 zaprli prostore za javnost. Nekaj verskih objektov je bilo tako porušenih, na njih pa so postavili vojno šolo in kongresno dvorano.

  • Cerkev Vasilija Blaženega (Храм Василия Блаженного), postavila sta jo arhitekta Barma in Postnik.
  • Stolnica Kristusa Odrešenika (Храм Христа Спасителя) je hram Ruske pravoslavne crkve. Prvobitni hram so zgradili v čast zmage nad Napoleonom po načrtu arhitekta Konstantina Tona. Ta zgradba iz 19. stoletja je bila porušena leta 1931, a niso nikoli zgradili na njenem mestu sovjetske palače. Zgradba je bila ponovno obnovljena med letoma 1990 in 2000 po risbah, skicah in fotografijah.
  • Boljšoj teater (Большой театр), "veliko gledališče", zgrajeno leta 1824 po arhitektu Joseph Bovéa. Boljšoj balet in Boljšoj opera so med najstarejšimi in najboljšimi baletnimi in opernimi ansambli na svetu, teater Bojšoj pa je tudi ustanovitelj Bolšoj baletne akademije.
  • Stalinovih sedem sester (Сталинские высотки), skupina nebotičnikov grajenih med 1947 in 1953. Stalinistični slog, nove tehnologije gradnje in utilitarna zapolnitev prostorov je značilna za Moskvo.
  • Rdeči trg (Красная площадь), najbolj znan ruski trg, ki se razpenja od Kremlja pa do starih trgovskih četrti mesta. Ob trgu se nahaja tudi cerkev Vasilija Blaženega in Leninov mavzolej. Leta 1991 je skupaj s Kremljem bil uvrščen v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.[9][10]
  • Samostan Novodevičji (Новоде́вичий монасты́рь), eden najbolj znanih samostanov in kloštrov v Moskvi in celi Rusiji. Leta 2004 vpisan v UNESCO-v seznam svetovne dediščine v Evropi.
  • Spomenik osvajalcem vesolja (Монумент Покорителям космоса), del Spominskega muzeja kozmonavtike. 107 metrov titanskega obeliska v obliki izpuha raketnega motorja. Postavljen je bil leta 1964 v čast dosežkom sovjetskih raziskovalcev vesolja.
Cerkev Vasilija Blaženega se nahaja na Rdečem trgu in jo je med 1550 - 1560 dal zgraditi Ivan IV. Grozni
Samostan Novodevičji

Demografija[uredi | uredi kodo]

V času uradnega popisa leta 2010 je bila etnična sestava prebivalstva (za tisti del z opredeljeno etničnostjo - 10.835.092 ljudi):[4]

  • Rusi: 9.930.410 (91,65%)
  • Ukrajinci: 154.104 (1,42%)
  • Tatari: 149.043 (1,38%)
  • Armenci: 106.466 (0,98%)
  • Azeri: 57.123 (0,5%)
  • Belorusi: 39.225 (0,4%)
  • Gruzijci: 38.934 (0,4%)
  • Uzbeki: 35.595 (0,3%)
  • Tadžiki: 27.280 (0,2%)
  • Moldovan: 21.699 (0,2%)
  • Mordvin: 17.095 (0,2%)
  • Čečeni: 14.524 (0,1%)
  • Čuvaši: 14.313 (0,1%)
  • Oseti: 11.311 (0,1%)
  • drugi: 164.825 (1,6%)
  • 668.409 prebivalcev je bilo registriranih iz administrativnih baz, in za njih etničnost ni bila opredeljena. Ocenjeno je, da je razmerje etničnosti v tej skupini enaka kot pri opredeljenih skupinah.[11]
Demografski razvoj Moskve med 1400 in 1856
1400 1638 1710 1725 1738 1775 1785 1811 1813 1825 1840 1868 1856
40 000 200 000 160 000 145 000 138 400 161 000 188 700 270 200 215 000 241 500 349 100 368 800 416 400
Demografski razvoj Moskve med 1868 in 2002
1871 1888 1897 1912 1920 1926 1939 1959 1979 1989 2002 2008 2012
601 969 753 459 1 038 600 1 617 157 1 027 300 2 101 200 4 609 200 6 133 100 8 142 200 8 972 300 10 383 000 10 425 075 11 612 943

Klima[uredi | uredi kodo]

Moskva ima vlažno kontinentalno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija Dfb) z dolgimi, hladnimi (za ruske standarde ima Moskva povprečne temperature) zimami, ki običajno trajajo od sredine novembra do konca marca, in toplimi poletji.

Podnebni podatki - Moskovska povprečja 1981–2010, rekordi od 1879 do danes
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 8,6 8,3 19,7 28,9 33,2 34,9 38,2 37,3 32,3 24,0 16,2 9,6 38,2
Povprečna visoka temperatura °C −4,0 −3,7 2,6 11,3 18,6 22,0 24,3 21,9 15,7 8,7 0,9 −3,0 9,6
Povprečna dnevna temperatura °C −6,5 −6,7 −1,0 6,7 13,2 17,0 19,2 17,0 11,3 5,6 −1,2 −5,2 5,8
Povprečna nizka temperatura °C −9,1 −9,8 −4,4 2,2 7,7 12,1 14,4 12,5 7,4 2,7 −3,3 −7,6 2,1
Rekordno nizka temperatura °C −42,2 −38,2 −32,4 −21,0 −7,5 −2,3 1,3 −1,2 −8,5 −16,1 −32,8 −38,8 −42,2
Padavin mm 52 41 35 37 49 80 85 82 68 71 55 52 —
Snežnih padavin cm 22 34 37 16 0 0 0 0 0 4 8 15 —
Povp. deževnih dni 0,8 0,7 3 9 13 14 15 15 15 12 6 2 —
Avg. snowy days 18 15 9 1 0,1 0 0 0 0,1 2 10 17 —
 % vlažnosti 83 80 74 67 64 70 74 77 81 81 84 85 —
Povp. sončnih ur na mesec 33 72 128 170 265 279 271 238 147 78 32 18 —
% možne sončnosti 14 27 35 40 53 53 52 51 38 24 13 8 34
Vir: [12] [13] [14][15] [16]

Mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Pogodbe o sodelovanju[uredi | uredi kodo]

Moskva ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju z:

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Bolšoj teater ponoči

  • Cerkev svetega Vasilija blaženega

  • Dvorana v Kremlju

  • Pogled na reko Moskva v 19. stoletju

  • Zgodovinski muzej

  • Stolnica Ivana Velikega

  • Top iz orožarne v Kremlju

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Comins-Richmond, Walter. "The History of Moscow". Occidental College. Pridobljeno dne 3 July 2006. 
  2. ^ "The Moscow City Mayor". Government of Moscow. Pridobljeno dne 18 March 2010. 
  3. ^ "О совместных предложениях Правительства Москвы и Правительства Московской области по изменению границ столицы Российской Федерации — города Москвы". Mos.ru. 25 October 2010. Pridobljeno dne 9 July 2014. 
  4. ^ 4,0 4,1 "Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1" [2010 All-Russian Population Census, vol. 1)]. Всероссийская перепись населения 2010 года (2010 All-Russia Population Census) (ruščina). Federal State Statistics Service. 2011. Pridobljeno dne June 29, 2012. 
  5. ^ Kazanov, Anatolij M. (1998). "Post-Communist Moscow: Re-Building the »Third Rome« in the Country of Missed Opportunities?". City & Society 10 (1): 269–314. doi:10.1525/city.1998.10.1.269. 
  6. ^ Norman Foster fires up campaign to save Shukhov Tower: http://www.guardian.co.uk/world/2010/apr/15/radio-tower-campaign-russia-foster
  7. ^ www.newstatesman.com/arts-and-culture/2007/11/moscow-russia-buildings |naslov=Appetite for destruction |izdavač=New Statesman |dan=2007-11-29 |preuzeto=2009-05-05}}
  8. ^ www.zagraevsky.com/moscow_engl.htm |naslov=Dr. Sergey Zagraevsky. Photogallery оf the most serious violations of historical environment of Moscow in the last decade |izdavač=Zagraevsky.com |dan= |preuzeto=2010-12-22}}
  9. ^ UNESCO UNESCO's profile on this site.
  10. ^ http://whc.unesco.org/en/list/545 |naslov=Kremlin and Red Square, Moscow |preuzeto=2006-07-15 |izdavač=UNESCO |rad=World Heritage List}}
  11. ^ "Перепись-2010: русских становится больше". Perepis-2010.ru. 19 December 2011. Pridobljeno dne 10 February 2012. 
  12. ^ "Thermograph.ru averages". Pridobljeno dne 2011-01-12. 
  13. ^ "Pogoda & Climate (Weather & Climate)" (Russian). Pridobljeno dne 2011-01-12. 
  14. ^ "Climate monitor 2005-2011" (Russian). Pridobljeno dne 2011-01-12. 
  15. ^ "Average monthly Sunshine hours" (Russian). Meteoweb.ru. Pridobljeno dne 2011-01-12. 
  16. ^ "Average Snowfall" (Russian). climatebase.ru. Pridobljeno dne 2011-01-12. 
  17. ^ "Kardeş Kentleri Listesi ve 5 Mayıs Avrupa Günü Kutlaması [via WaybackMachine.com]" (Turkish). Ankara Büyükşehir Belediyesi – Tüm Hakları Saklıdır. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2009. Pridobljeno dne 2013-07-21. 
  18. ^ "Градови партнери" [City of of Banja Luka – Partner cities]. Administrative Office of the City of Banja Luka (Serbian). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-09-17. Pridobljeno dne 2013-08-09. 
  19. ^ "Berlin – City Partnerships". Der Regierende Bürgermeister Berlin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-05-21. Pridobljeno dne 2013-09-17. 
  20. ^ "Twin Towns". www.amazingdusseldorf.com. Pridobljeno dne 2009-10-29. 
  21. ^ "Twin-cities of Azerbaijan". Azerbaijans.com. Pridobljeno dne 2013-08-09. 
  22. ^ "Medmestno in mednarodno sodelovanje". Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) (Slovenian). Pridobljeno dne 2013-07-27. 
  23. ^ "Sister Cities of Manila". 2008–2009 City Government of Manila. Pridobljeno dne 2009-07-02.  Zunanja povezava v |publisher= (pomoč)
  24. ^ "Partnerská města HMP" [Prague – Twin Cities HMP]. Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"] (Czech). 2013-07-18. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-25. Pridobljeno dne 2013-08-05. 
  25. ^ Moscow and Reykjavik sister cities.  od dne februar 2012[slepa povezava] . Dostopano 2008-03-11
  26. ^ "International Cooperation: Sister Cities". Seoul Metropolitan Government. www.seoul.go.kr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. december 2007. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  27. ^ "Seoul -Sister Cities [via WayBackMachine]". Seoul Metropolitan Government (archived 2012-04-25). Pridobljeno dne 2013-08-23. 
  28. ^ "Twinning Cities: International Relations" (PDF). Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Pridobljeno dne 2009-06-23. 
  29. ^ Twinning Cities: International Relations. Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Retrieved on 2008-01-25.
  30. ^ "Cooperation Internationale" (French). © 2003–2009 City of Tunis Portal. Pridobljeno dne 2009-07-31. 
  31. ^ "Miasta partnerskie Warszawy". um.warszawa.pl. Biuro Promocji Miasta. 2005-05-04. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-11. Pridobljeno dne 2008-08-29. 
  32. ^ "Yerevan – Partner Cities". Yerevan Municipality Official Website. © 2005—2013 www.yerevan.am. Pridobljeno dne 2013-11-04. 
  33. ^ "Lisboa – Geminações de Cidades e Vilas" [Lisbon – Twinning of Cities and Towns]. Associação Nacional de Municípios Portugueses [National Association of Portuguese Municipalities] (Portuguese). Pridobljeno dne 2013-08-23. 
  34. ^ "Acordos de Geminação, de Cooperação e/ou Amizade da Cidade de Lisboa" [Lisbon – Twinning Agreements, Cooperation and Friendship]. Camara Municipal de Lisboa (Portuguese). Pridobljeno dne 2013-08-23. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Moskva&oldid=4693579«