Adrenalin
 |
|
(R)-(−)-L-adrenalin ali
(R)-(−)-L-epinefrin |
|
| Sistematično (IUPAC) ime | |
|---|---|
|
(R)-4-(1-hydroxy-2-(metilamino)etil)benzen-1,2-diol
|
|
| Klinični podatki | |
| Nosečnostna kategorija |
|
| Način uporabe | i.v., i.m., endotrahealno |
| Legal status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | ničelna (peroralno) |
| Presnova | adrenergična sinapsa (MAO in COMT) |
| Razpolovni čas | 2 minuti |
| Izločanje | ni podatka |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 51-43-4 |
| Oznaka ATC | A01AD01 (WHO) B02BC09 C01CA24 R01AA14 R03AA01 S01EA01 |
| PubChem | CID 838 |
| DrugBank | APRD00450 |
| Kemični podatki | |
| Formula | C9H13NO3 |
| Mol. masa | 183.204 g/mol |
Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo. Ta proces se imenuje glikogenoliza in poteka v jetrih in v manjši meri v ledvicah. Posledično viša koncentracijo glukoze v krvi.
Kemijska formula adrenalina je C9H13NO3.
Adrenalin izdelujejo sintetično kot zdravilo od leta 1900. Adrenalin zvišuje hitrost in jakost srčnega utripa in celotno srčno delovanje. Širi dihalne poti, ter tako izboljša dihanje in oži krvne žile v koži in prebavilih, ter poveča dotok krvi v mišičje in mu tako omogoča uspešno delovanje.
Adrenalin vbrizgamo včasih z injekcijo kot prvo pomoč pri srčnem zastoju, anafilaktičnem šoku ali akutnem napadu astme. Med kirurškimi posegi ga včasih vbrizgamo v tkiva za zmanjšanje krvavitve. V kombinaciji z lokalnim anestetikom adrenalin podaljša omrtvelost, saj upočasnjuje pronicanje anestetika v okolišnja tkiva.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Družinska zdravstvena enciklopedija
 |
Ta članek s področja farmakologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
