Ciper
| Republika Ciper |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Himna: Ὕμνος εἰς τὴν Ἐλευθερίαν Ymnos is tin Eleftherian Himna svobodi1 |
||||||
 Lega Cipra (temnozelena)
– na Evropski celini (svetlozelena & temnosiva) |
||||||
| Glavno mesto (in največje mesto) |
Nikozija (Lefkosia, Lefkosa) |
|||||
| Uradni jeziki | grščina, turščina | |||||
| Demonim | Grški Ciprčani Turški Ciprčani |
|||||
| Upravljanje | predsedniška republika | |||||
| - | predsednik: | Nicos Anastasiades | ||||
| Neodvisnost | od Združenega kraljestva | |||||
| - | Datum: | 1. oktober 1960 | ||||
| Vstop v EU | 1. maja 2004 | |||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 9.251 km² (167.) | ||||
| - | voda (%): | zanemarljivo | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | štetje 2007: | 788.457 | ||||
| - | gostota: | 85/km² (85.) | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2007 (IMF) | |||||
| - | skupaj: | 21,382 milijarde $ (108.) | ||||
| - | na prebivalca: | 27.429 $ (29.) | ||||
| BDP (nominalno) | ocena 2007 IMF | |||||
| - | skupaj: | 21,303 milijarde $ (87.) | ||||
| - | na prebivalca: | 27.327 $ (28.) | ||||
| Gini (2005) | 29 (nizek) | |||||
| HDI (2007) |  0,903 (visok) (28.) |
|||||
| Valuta | evro2 (EUR) |
|||||
| Časovni pas | EET (UTC+2) | |||||
| - | poletni (DST): | EEST (UTC+3) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .cy3 | |||||
| Klicna koda | +357 | |||||
| 1 | Tudi državna himna Grčije. | |||||
| 2 | Pred letom 2008 ciprski funt. | |||||
| 3 | Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije. | |||||
Ciper (grško Κύπρος, Kýpros; turško Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (grško Κυπριακή Δημοκρατία, Kypriakḗ Dēmokratía; turško Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev, saj ga vsako leto obišče čez 2,4 milijona turistov.[1] Nekdanja britanska kolonija se je leta 1960 osamosvojila od Združenega kraljestva in leta 1961 postala članica Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Republika Ciper je razvita država, od 1. maja 2004 tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2008 je kot svojo valuto uvedla evro.
Republika Ciper obsega ozemlje skoraj celega otoka, vendar nadzoruje le južni dve tretjini tega ozemlja. Severni del otoka je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del postal naseljen skoraj izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki, tako da obema ozemljema včasih pravimo »grški del« in »turški del« Cipra. V letih 2003 in 2004 so pod okriljem Organizacije združenih narodov tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. Tako se je Evropski uniji pridružil le grški del otoka.
Vsebina
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Arheološke najdbe kažejo, da je bil Ciper naseljen že v kameni dobi pred kakšnimi 11.000 leti. Otok je dobil svoj grški karakter po naselitvi Mikencev v času med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. Sredi 9. stoletja pr. n. št. so obalna področja Cipra dosegli Feničani in se tam naselili. Ustanovili so tudi glavno mesto Kition. Kasneje se je menjalo več vladarjev in sicer Asirci, Egipčani in do 4. stoletja pr. n. št. Perzijci. Med leti 30 pr. n. št. in 330 n. št. je bil Ciper del Rimskega imperija. To je čas, v katerem so vladali Ptolomejci; sledil je čas prevlade Bizanca od leta 330 do 1191 n. št. Sledila so obdobja, ko je otoku vladal Rihard Levjesrčni, viteški red templjarjev (1191-1192), Franki (Lusignani, 1192- 1489), Benečani (1489-1571), Otomansko cesarstvo (1571-1878) in Angleži (1878-1960).
Pod tujo vladavino je Ciper vseskozi uspel ohranjati svoj grški jezik, kulturno dediščino in zadržati grško identiteto. Med leti 1955 in 1959 so Ciprčani bojevali osvobodilni boj proti Veliki Britaniji in leta 1960 dosegli svojo neodvisnost. Ciper je postal Ustavna republika Ciper. Grčija, Velika Britanija in Turčija so sklenile Züriško-Londonski dogovor, po katerem je Velika Britanija na Cipru obdržala dve vojaški oporišči.
Po novi ustavi je bila izvršna moč med grškimi in turškimi Ciprčani razdeljena v razmerju 7:3. To je pomenilo, da je 18 % prebivalcev turške manjšine dobilo 30 % mest v upravi in državnih institucijah, kar je vodilo v kasnejše spore. Prav v času, ko je v Grčiji zavladala vojaška hunta, so se spori na Cipru stopnjevali. Vojaška hunta se je 15. julija 1974 odločila izvesti udar na Cipru. Strmoglavila je demokratično izvoljeno ciprsko vlado. Posledica je bila odločen protiudarec Turčije, ki je pod pretvezo ponovne vzpostavitve ustavnega reda na Cipru, 20. julija z vojsko vdrla na Ciper in osvojila 36,2 % ciprskega ozemlja na severu otoka. Svetovna javnost je turško akcijo zaradi grobe kršitve mednarodnega prava in ustanovne listine ZN ostro obsodila, vendar se turška vojska ni umaknila. Turčija je od takrat prekršila veliko resolucij ZN, ki so zahtevale umik tujih čet z otoka.
Razvoj po turški zasedbi dela Cipra[uredi | uredi kodo]
Zasedba je s seboj pripeljala katastrofalne posledice. Tisoči so bili umorjeni in preko 160.000 grških Ciprčanov, ki so živeli na severu otoka, je bilo pregnano iz domačega kraja in so postali begunci na lastnem otoku, od tega jih je 20.000 živelo v enklavi na zasedenem delu in so bili zaradi turškega pritiska ter zastraševanja oropani osnovnih človekovih pravic. Postopoma so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in se preseliti na vladno kontrolirana področja otoka. V enklavi danes živi le še okoli 500 prebivalcev. Kot posledica invazije je bilo izgubljeno 70 % gospodarskega potenciala, 30 % prebivalstva je brezposelnega. Ciprčani turške narodnosti pa so se zaradi turške politike etnične ločitve, morali preseliti v zasedeni del Cipra. Med in po invaziji je izginilo 1474 grških Ciprčanov, vojakov in civilistov. Mnogi Grki so bili aretirani tudi v Turčiji in njih usoda še danes ni znana. Turčija je naseljevala na sever otoka prebivalstvo iz Turčije, tega je sedaj dvakrat več, kot je bilo prej Ciprčanov turške narodnosti-(87.900). Na zasedenem delu otoka je uničeno tudi veliko bogate kulturne dediščine in verskih objektov. Mednarodne organizacije pozivajo k spoštovanju človekovih pravic vseh Ciprčanov in k neodvisnosti, suverenosti in teritorialni integriteti Cipra. Evropsko sodišče za človekove pravice je obtožilo vlado Turčije za grobo in sistematično kršitev človekovih pravic.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Kljub temu, da je politično vprašanje Cipra ostalo nerešeno, je svobodno gospodarstvo na vladno kontroliranem področju od leta 1974 napredovalo. Gospodarski uspeh se pripisuje naslednjim dejavnikom:
- vzpostavitvi tržno usmerjenega gospodarskega sistema,
- uspešnim makroekonomskim postopkom vlad,
- dinamičnemu in prilagodljivemu podjetništvu in
- visoko izobraženi delovni sili.
Ciper se je v 20-letih iz kmetijske dežele pretvoril v deželo storitev in lahke industrije. Postal je dežela storitev z dobro razvito fizično in socialno infrastrukturo. Bruto družbeni produkt-(merjeno v PPS- Performance Presentation Standards) je dosegel 88,9 % EU25 povprečja v letu 2005. Ciper je bil leta 2006 uvrščen na 29. mesto indeksa človekovega razvoja, po poročilu razvojnega programa ZN. V zadnjih petih letih znaša povprečna letna rast 3,1 %, inflacija je 2,9 % in brezposelnost 3,4 %.
Gospodarski podatki po nekaj sektorjih in drugi najpomembnejši podatki za leto 2006 so sledeči:
| Primarni sektor (večinoma kmetijstvo) | 2,8 % BDP |
| Sekundarni sektor (industrija in gradbeništvo) | 19,6 % BDP |
| Terciarni sektor (storitve) | 77,6 % BDP |
| Letna rast BDP | 3,8 % |
| Dohodek na prebivalca | 18.308 € |
| Letna stopnja inflacije | 2,5 % |
| Stopnja brezposelnosti | 3,4 % |
| Število zaposleni v gospodarstvu | 375.000 |
| Število poklicno aktivnih prebivalcev | 359.400 |
Med pomembne mednarodne gospodarske dejavnosti Cipra sodijo bančništvo in trgovska mornarica, ki je med vodilnimi v svetu. Turizem je zelo pomembna panoga, v letu 2006 je bil njegov delež 7,1 % v BDP in je zaposloval 10 % aktivnega prebivalstva. Ciper je v tem letu obiskalo preko 2,4 milijona turistov. Večina je prihajala iz Velike Britanije 56,7 %, skandinavskih dežel 8,6 %, Nemčije 6,4 %, Rusije in bivših dežel Sovjetske zveze 5,4 %, Grčije 5,3 % in Francije 1,6 %. Ciper se trudi razviti tudi inovativna, visokotehnološka podjetja.
Predsedniki države[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Poglejte si besedo ciper v Wikislovarju, prostem slovarju. |
- Sprejem Eura v januarju 2008- [2]
|
||||||||
|
|||||
|
||||||||||||||||||
|
||||||||
