Kalcij
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | kalcij, Ca, 20 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | zemljoalkalijska kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 2 (IIA), 4, s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 1550 kg/m3, 1,75 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Videz | srebrnkasto bel |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Relativna atomska masa | 40,078 g/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer (izračunan) | 197 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 176±10 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 231 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Ar]4s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e-/energijski nivo | 2, 8, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijsko stanje (oksid) | 2+ (močna baza) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (paramagneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1115 K (1548°F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 1757 K (2703 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molski volumen | 26,20·10−3 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 153,6 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 8,54 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 254 Pa pri 1112 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 3810 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 1,00 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 632 J/(kg·K)]] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 29,8 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 201 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 589,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1145,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 4912,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
kalcij | |
---|---|
IUPAC-ime | calcium, kalcij |
Druga imena | kalcijev klorid |
Identifikatorji | |
Številka CAS | 7440-70-2 |
Lastnosti | |
Molekulska formula | ca |
Molekulska masa | 40.08 g/mol |
Videz | trdno stanje |
Gostota | 1.55 g/cm |
Tališče |
1112 K |
Vrelišče |
1757 K |
Topnost | 745 g/l pri 20 OC |
Parni tlak | 0,5 pri 200C |
Struktura | |
Kristalna struktura | Kalcij |
Nevarnosti | |
EU klasifikacija | 10.4.2003 |
LD50 | 1940-2045 mg/kg misi, 3798-4179 mg/kg podgane, 500-1000 mg/kg kunci |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s s simbolom Ca in vrstnim številom 20. Kalcij je svetlo siva zemljoalkalijska kovina, ki se uporablja kot reducent pri pridobivanju torija, cirkonija in urana. Je peti najpogostejši v zemeljski skorji. Nujno je potreben za življenje organizmov, posebej v fiziologiji celice. Kalcij uvrščamo med zemeljsko alkalijske elemente. V periodnem sistemu elementov najdemo kalcij v 4 periodi in drugi skupini. Pri tvorjenju iona kalcij odvrže dva elektrona, tako da iz jih iz 20 nastane 18.
Kalcijeve spojine[uredi | uredi kodo]
- Kalcijevi silikati
- Kalcijev sulfat - CaSO4 z različno vsebnostjo kristalno vezane vode
- Kalcijev hidrogensulfit - Ca(HSO3)2
- Kalcijev nitrat - Ca(NO3)2
- Kalcijev karbonat - CaCO3 (apnenec)
- Kalcijev oksid - CaO (žgano apno), bel prah, ki se tali pri 2500 stopinjah Celzija. Pridobivajo se z žganjem kalcijevega karbonata (apnenec).
- Kalcijev hidroksid - Ca(OH)2 (gašeno apno), ki se pridobiva s hidratizacijo CaO in se uporablja za izdelavo malte.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Kalcij uporabljamo kot dodatek za legiranje (npr. za izdelovanje svinčenih zlitin; za pridobivanje redkih kovin, kot absorpcijsko sredstvo za kisik in vodik pri pridobivanju žlahtnih plinov).
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo kalcij ali Kalcij v Wikislovarju, prostem slovarju. |