Zlato

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz latinske besede aurum) in atomsko število 79. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin.

Zlato se uporablja kot monetarni standard mnogih držav, uporablja pa se tudi kot nakit, zobozdravstvu in elektroniki. Njegova koda po standardu ISO 4217 je XAU.

Zlato kot mineral[uredi | uredi kodo]

Zlato

Po današnji klasifikaciji Huga Strunza uvrščamo zlato v bakreno skupino samorodnih prvin, kamor spadata tudi baker in srebro. Ima veliko gostoto, dobro kovnost, kovinski sijaj in dobro prevajajo toploto. Kemični simbol za zlato je Au in izhaja iz latinščine »aurum«.

Atom zlata sestavlja jedro s 118 nevtroni in 79 protoni, ki ga obdaja 79 elektronov. Med seboj so atomi zlata povezani s kovinsko vezjo, elektroni pa oblikujejo med njimi elektronski oblak. Zato je zlato dober prevodnik toplote.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.

Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.

Barva trdnega zlata kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, je posledica dejstva, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja.

Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične.

Pogosta oksidacijska stanja zlata vključujejo +1 in +3.

Poraba[uredi | uredi kodo]

Poraba proizvedenega zlata na svetu je približno 50% v izdelavi nakita, 40% kot investicije in 10% v industriji.^{[navedi vir]}

Indija je največji porabnik zlata, ker Indijci pokupijo približno 25% zlata na svetu,^[1] nakupijo približno 800 ton zlata vsako leto, večino nakita. Indija je tudi največji uvoznik zlata; leta 2008 je indija uvozila 400 ton zlata.^[2]

Poraba zlata za nakit po državah v tonah^[3]^[4]
Država	2009	2010	2011	2012
Indija	442,37	745,70	986,3	864
Greater China	376,96	428,00	921,5	817,5
Združene države Amerike	150,28	128,61	199,5	161
Turčija	75,16	74,07	143	118
Saudova Arabija	77,75	72,95	69,1	58,5
Rusija	60,12	67,50	76,7	81,9
Združeni arabski emirati	67,60	63,37	60,9	58,1
Egipt	56,68	53,43	36	47,8
Indonezija	41,00	32,75	55	52,3
United Kingdom	31,75	27,35	22,6	21,1
Ostale države Perzijskega zaliva	24,10	21,97	22	19,9
Japonska	21,85	18,50	−30,1	7,6
Južna Koreja	18,83	15,87	15,5	12,1
Vietnam	15,08	14,36	100,8	77
Tajska	7,33	6,28	107,4	80,9
Skupaj	1508,70	1805,60
Druge države	251,6	254,0	390,4	393,5
Skupja Svet	1760,3	2059,6	3487,5	3163,6