Serbii
Flag |
Valdkundznam |
Pälidn | Belgrad |
Eläjiden lugu (2013) | 7 243 007[1][2] ristitud |
Pind | 88 407[3] km² |
Kel' | serban |
Valdkundan pämez' | Tomislav Nikolič |
Päministr | Aleksandr Vučič |
Religii | hristanuskond, islam |
Valüt | serbijan dinar (RSD) |
Internet-domen | .rs, .срб |
Telefonkod | +381 |
Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Serbii (serb.: Србија), oficialine nimituz — Serbijan Tazovaldkund (serb.: Република Србија), om mererandatoi valdkund suvipäivnouzmaižes Evropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Belgrad.
Südäiolend
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vl 1878 heinkun 13. päiväl Serbii tedoti ripmatomudes Osmanan imperijaspäi.
Serbii om enzne Jugoslavijan ühtnii.
Nügüdläine Konstitucii om vlpäi 2006, se vajehti 1990nden voden Konstitucijad Serbii da Mustmägi-valdkundan čihodamižen tagut. Uz' Konstitucii oli hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vl 2006 redukun 28-29. päivil (53,04%).
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Valdkundan 4/5 territorijad sijadase Balkanan pol'saren keskuses, 1/5 — Keskdunaižel alangištol.
Serbii om mavaldkundröunoiš 8 valdkundoidenke: Horvatijanke (röunan piduz — 262 km) i Bosnijan da Gercegovinanke (371 km) päivlaskmas, Mad'jaranmanke pohjoižes (174 km), Romanijanke pohjoižpäuvnouzmas (546 km), Bolgarijanke päuvnouzmas (367 km), Makedonijanke suves (283 km), Albanijanke (111 km) da Mustmäginke (250 km) suvipäivlaskmas[4]. Röunoiden ühthine piduz om 2364 km[3].
Kaikiš korktemb čokkoim om Džeravic-mägi, 2656 m meren pindan päl[5].
Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]
Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund.
Parlament om üks'kodine Rahvahan Suim (serb. Народна скупштина) 250 kaikel rahvahal valitud ezitajidenke 4 vodeks.
Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]
Kacu kirjutuz: Serbijan administrativiž-territorialine jagand.
Serbii alajagase 29 ümbrikho (serb. управни округ), niiden kesken: Belgrad-pälidn da 2 avtonomišt agjad (Vojevodin, Kosovo da Metohii), a ümbrikod — 211 kundha (serb. општине). Nene ühtnikad ühtenzoittas 5 statistižhe regionha (serbaks статистички регион).
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Serbijan toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristitud vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): Novi Sad, Prištin, Niš, Kragujevac, Subotic. Serbijas om 24 lidnad.
Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]
Serbijan päeksport om metallad (raud, vas'k da alüminii), himižed produktad (polietilen, räzin), kukuruz; toine eksport — sadmanzikaine, sobad, zelläd, elektroenergii.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
- ↑ Kosovota da Metohijata.
- ↑ Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013. — U.S. Department of Commerce. — Census.gov. (angl.)
- ↑ 3,0 3,1 Положај, рељеф и клима. — Serbijan ohjastuz (srbija.gov.rs). (serb.)
- ↑ Статистички годишњак. 2011. — Lp. 18. (serb.)
- ↑ Статистички годишњак. 2011. — Lp. 19. (serb.)
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
- Serbijan Tazovaldkundan parlamentan sait. (serb.) (angl.)
- Serbijan Tazovaldkundan ohjastusen oficialine sait. (serb.) (angl.) (ital.)
- Serbijan Tazovaldkundan käskusišt. (serb.)
Serbii Vikiaitas |
Evropan valdkundad | ||
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1 | ||
1 Om Azijas mugažo. |