Serbii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Serbijan Tazovaldkund
Република Србија
 Flag
Flag of Serbia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Serbia.svg
Pälidn Belgrad
Eläjiden lugu (2013) 7 243 007[1][2] ristitud
Pind 88 407[3] km²
Serbijan TazovaldkundРепублика Србија
Kel' serban
Valdkundan pämez' Tomislav Nikolič
Päministr Aleksandr Vučič
Religii hristanuskond, islam
Valüt serbijan dinar (RSD)
Internet-domen .rs, .срб
Telefonkod +381
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Serbii (serb.: Србија), oficialine nimituz — Serbijan Tazovaldkund (serb.: Република Србија), om mererandatoi valdkund suvipäivnouzmaižes Evropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Belgrad.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1878 heinkun 13. päiväl Serbii tedoti ripmatomudes Osmanan imperijaspäi.

Serbii om enzne Jugoslavijan ühtnii.

Nügüdläine Konstitucii om vlpäi 2006, se vajehti 1990nden voden Konstitucijad Serbii da Mustmägi-valdkundan čihodamižen tagut. Uz' Konstitucii oli hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vl 2006 redukun 28-29. päivil (53,04%).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan topografine kart.

Valdkundan 4/5 territorijad sijadase Balkanan pol'saren keskuses, 1/5 — Keskdunaižel alangištol.

Serbii om mavaldkundröunoiš 8 valdkundoidenke: Horvatijanke (röunan piduz — 262 km) i Bosnijan da Gercegovinanke (371 km) päivlaskmas, Mad'jaranmanke pohjoižes (174 km), Romanijanke pohjoižpäuvnouzmas (546 km), Bolgarijanke päuvnouzmas (367 km), Makedonijanke suves (283 km), Albanijanke (111 km) da Mustmäginke (250 km) suvipäivlaskmas[4]. Röunoiden ühthine piduz om 2364 km[3].

Kaikiš korktemb čokkoim om Džeravic-mägi, 2656 m meren pindan päl[5].

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan Rahvahan Suiman pert' Belgradas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund.

Parlament om üks'kodine Rahvahan Suim (serb. Народна скупштина) 250 kaikel rahvahal valitud ezitajidenke 4 vodeks.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Serbijan administrativiž-territorialine jagand.

Serbii alajagase 29 ümbrikho (serb. управни округ), niiden kesken: Belgrad-pälidn da 2 avtonomišt agjad (Vojevodin, Kosovo da Metohii), a ümbrikod — 211 kundha (serb. општине). Nene ühtnikad ühtenzoittas 5 statistižhe regionha (serbaks статистички регион).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristitud vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): Novi Sad, Prištin, Niš, Kragujevac, Subotic. Serbijas om 24 lidnad.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan päeksport om metallad (raud, vas'k da alüminii), himižed produktad (polietilen, räzin), kukuruz; toine eksport — sadmanzikaine, sobad, zelläd, elektroenergii.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kosovota da Metohijata.
  2. Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013. — U.S. Department of Commerce. — Census.gov. (angl.)
  3. 3,0 3,1 Положај, рељеф и клима. — Serbijan ohjastuz (srbija.gov.rs). (serb.)
  4. Статистички годишњак. 2011. — Lp. 18. (serb.)
  5. Статистички годишњак. 2011. — Lp. 19. (serb.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.