Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske²
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske²; United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland¹;
	Geslo: Dieu et mon droit (kraljevsko geslo³); (francosko za »Bog in moja pravica«)
	Himna: »Bog obvaruj kraljico« 4;
Glavno mesto	London; 51°30′N, 0°7′W
Najbolj naseljeni mestni konglomerat	Urbano območje Velikega Londona
Uradni jeziki	angleščina, valižanščina, škotska gelščina 5
Upravljanje	Ustavna monarhija
Nastanek
Vstop v EU	1. januarja 1973
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2005
BDP (nominalno)	ocena 2005
HDI (2004)	0,940 (visok) (18.)
Valuta	funt šterling (£) (GBP)
Časovni pas	GMT (UTC+0)
Vrhnja domena (TLD)	.uk7
Klicna koda	+44
	¹ V Združenem kraljestvu, so v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih kot avtohtoni (regionalni) jeziki priznani še nekateri drugi jeziki. Uradno ime Združenega kraljestva je v njih naslednje:; valižansko Teyrnas Unedig Prydain Fawr a Gogledd Iwerddon; škotsko gelsko An Rìoghachd Aonaichte na Breatainn Mhòr agus Eirinn a Tuath; irsko Ríocht Aontaithe na Breataine Móire agus Thuaisceart Éireann; scots Unitit Kinrick o Great Breetain an Northren Ireland; mansko Reeriaght Unnaneyssit dy Yn Vretyn Vooar as Nerin Hwoaie; kornijsko An Rywvaneth Unys a Vreten Veur hag Iwerdhon Glédh; ² Ime, kot ga podaja prevod standarda SIST ISO 3166 iz leta 1996.; ³ Kraljevsko geslo na Škotskem se glasi Nemo Me Impune Lacessit (latinsko za »Nihče me ne razdraži nekaznovano«).; 4 Glej razdelek #Simboli. Uporablja se tudi kot kraljevska himna.; 5 Poleg angleščine (uporaba uveljavljena s precedensom) je v Walesu kot »jezik enakega položaja« priznana tudi valižanščina[navedi vir]. Od leta 2005 ima škotska gelščina na Škotskem položaj »uradnega jezika Škotske, ki si zasluži enako spoštovanje kot angleščina« [1]. Glej Jeziki Združenega kraljestva.; 6 Uradna ocena Urada za narodno statistiko [2].; 7 Po ISO 3166-1 alfa-2 je GB, vendar se .gb ne uporablja. Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska^[1]) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo. Leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope, obkroženo s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom. Pod suverenostjo Združenega kraljestva je tudi 14 Britanskih čezmorskih ozemelj. Kronske odvisnosti imajo z Združenim kraljestvom poseben odnos, saj niso njegov del, ampak spadajo neposredno po britansko krono.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Združenega kraljestva.

Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom Anglije od leta 1284 dalje (glej Statute of Rhuddlan) in je z listino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije.

Kralj Karel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobje medvladja: Anglija je postala republika (The Commonwealth of England), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil Oliver Cromwell, nato pa za kratek čas njegov sin, Richard Cromwell. Leta 1660 je kraljevino obnovil kralj Karel II., ki mu je leta 1685 sledil Jakob II. Slavna revolucija leta 1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu Viljem III. leta 1689, Ana leta 1702 in Jurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej oblasti ter uveljavili pravice državljanov in omejili oblast vladarja.

Z listino o uniji iz leta 1707 sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, in med širšim prebivalstvom ni uživala naklonjenosti. Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli združeni irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z anglo-irskim sporazumom Irska razdeljena na dve enoti, samostojno Republiko Irsko ter Severno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province Ulster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večine Irske.

Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo.

Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v Evropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute evro. Druga odprta tema je ustavna reforma. Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj parlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10 % neopredeljenih podpira Britansko republikansko gibanje le 15-25 % prebivalstva.

Združeno kraljestvo je član Skupnosti narodov, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze NATO. Je tudi stalni član varnostnega sveta OZN z možnostjo veta in ena izmed manj kot 20 jedrskih sil na svetu.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Tradiconalne grofije Združenega kraljestva[uredi | uredi kodo]

Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino -shire, ki pomeni "grofija". Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače.

Anglija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Tradicionalne grofije Anglije.

Anglija je tradicionalno razdeljena na 48 grofij (angleško counties), in sicer:

Bedfordshire
Berkshire
Bristol
Buckinghamshire
Cambridgeshire
Cheshire
City of London
Cornwall
County Durham
Cumbria
Derbyshire
Devon
Dorset
East Riding of Yorkshire
East Sussex
Essex
Gloucestershire
Greater London
Greater Manchester
Hampshire
Herefordshire
Hertfordshire
Isle of Wight
Kent
Lancashire
Leicestershire
Lincolnshire
Merseyside
Norfolk
North Yorkshire
Northamptonshire
Northumberland
Nottinghamshire
Oxfordshire
Rutland
Shropshire
Somerset
South Yorkshire
Staffordshire
Suffolk
Surrey
Tyne and Wear
Warwickshire
West Midlands
West Sussex
West Yorkshire
Wiltshire
Worcestershire

Škotska[uredi | uredi kodo]

Na Škotskem tradicionalno obstaja 33 grofij:

Aberdeenshire (vključuje mesto Aberdeen)
Angus
Argyllshire
Ayrshire
Banffshire
Berwickshire
Bute
Caithness
Clackmannanshire
Dumfriesshire
Dunbartonshire
East Lothian
Fife
Inverness-shire
Kincardineshire
Kinross-shire
Kirkcudbrightshire
Lanarkshire (vključuje mesto Glasgow)
Midlothian (vključuje mesto Edinburgh)
Moray
Nairnshire
Orkney
Peeblesshire
Perthshire
Renfrewshire
Ross and Cromarty
Roxburghshire
Selkirkshire
Stirlingshire
Sutherland
West Lothian
Wigtownshire
Zetland

Wales[uredi | uredi kodo]

Wales je razdeljen na 13 tradicionalnih grofij:

Anglesey
Brecknockshire
Caernarvonshire
Cardiganshire
Carmarthenshire
Denbighshire
Flintshire
Glamorganshire
Merionethshire
Monmouthshire
Montgomeryshire
Pembrokeshire
Radnorshire

Imena so v originalnem jeziku.

Severna Irska[uredi | uredi kodo]

Tradicionalnih grofij na Severnem Irskem je 6 (to je 6 grofij, ki so se odločile ostati v Združenem kraljestvu ob osamosvojitvi Irske):

County Antrim
County Armagh
County Down
County Fermanagh
County Londonderry / Derry
County Tyrone

Imena so v originalnem jeziku.

Namestniška ozemlja Združenega kraljestva[uredi | uredi kodo]

Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj (angleško Lieutenancy areas). Vsako je dodeljeno enemu locum tenensu (angleško Lord Lieutenant), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije (angleško Ceremonial counties), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske (angleško Lieutenancy areas of Scotland), v Walesu ohranjene grofije Walesa (angleško Preserved counties of Wales) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti (angleško Six counties and two former county boroughs). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije.

Anglija[uredi | uredi kodo]

V Angliji namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami.

Škotska[uredi | uredi kodo]

Na Škotskem je 35 namestniških ozemelj:

namestniška ozemlja Škotske
Aberdeen Aberdeenshire Angus Argyll and Bute Ayrshire and Arran Banffshire Berwickshire Caithness Clackmannanshire Dumfries Dunbartonshire Dundee East Lothian Edinburgh Fife Glasgow Inverness Kincardineshire Lanarkshire Midlothian Moray Nairn Perth and Kinross Renfrewshire Ross and Cromarty Roxburgh, Ettrick and Lauderdale Stirling and Falkirk Sutherland The Stewartry of Kirkcudbright Tweeddale West Lothian Western Isles Wigtown Ni prikazano: Orkney Shetland

Wales[uredi | uredi kodo]

V Walesu je 8 namestniških ozemelj:

namestniška ozemlja Walesa
Gwent South Glamorgan Mid Glamorgan West Glamorgan Dyfed Powys Gwynedd Clwyd

Severna Irska[uredi | uredi kodo]

Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mesti Belfast in Londonderry / Derry pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem.

Administrativna območja[uredi | uredi kodo]

Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij.

Anglija[uredi | uredi kodo]

Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve, angleško regions). Ena izmed regij je Greater London, ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij (angleško boroughs) in City of London, ki je posebna politična enota sui generis.

Ostalih osem regij je razdeljenih na metropolitanske grofije, nemetropolitanske grofije in enotne oblasti (druga raven razdelitve, angleško metropolitan and non-metropolitan boroughs, unitary authorities). Grofije so še naprej razdeljene na območja (tretja raven razdelitve, angleško districts), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve, angleško civil parishes). Enotne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave.

9 regij
- London
  - 32 londonskih grofij
  - City of London
- ostalih 8 regij
  - 6 metropolitanskih grofij
    - 36 metropolitanskih območij
      - civilne župnije
  - 27 nemetropolitanskih grofij
    - 201 nemetropolitansko območje
      - civilne župnije
  - 56 enotnih oblasti
    - civilne župnije

Škotska[uredi | uredi kodo]

Škotska je razdeljena na 32 enotnih oblasti (angleško unitary authorities), ki jih sestavljajo civilne župnije.

Wales[uredi | uredi kodo]

Wales je sestavljen iz 22 enotnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij (angleško county boroughs), 9 grofij (angleško counties) in 3 mesta (angleško cities). Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo