Portal:Literatura
Literarni portal
Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.
Izbrano delo
| Zločin in kazen | |
|---|---|
Naslovnica ruske izdaje iz leta 1952
|
|
| Avtor | Fjodor M. Dostojevski |
| Naslov izvirnika | Преступление и наказание |
| Prevajalci | Marjan Poljanec |
| Država | Rusija |
| Jezik | Ruščina |
| Založnik | Ruski vestnik (Русский вестник) |
| Datum izida | 1866 |
| Subjekt | psihološki roman |
| Žanr | Psihološki roman |
| Vrsta medija | tisk (trda in mehka vezava) |
| Št. strani | 554 |
| Klasifikacija | |
| ISBN | 86-11-16453-9, prva izdaja pred uvedbo ISBN |
| OCLC št. | 608631765 |
| COBISS ID | 548609 |
| UDK | 882-311.2 |
Zločin in kazen (rusko Преступление и наказание) je psihološki roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki se ukvarja predvsem s subjektivnimi razmišljanji glavnega junaka Raskolnikova o življenju, predvsem pa o opravičenem zločinu.
Ta je prvi v nizu romanov, v katerih se Dostojevski loteva večnih vprašanj o bogu, ljubezni, morali, zlu, trpljenju, odrešenju in človekovi svobodi. Osrednja tema je nemotiviran umor, toda slog Dostojevskega zgodbo pretvori v napeto detektivsko pripoved. Kljub temu, da je zgodba zelo navezana na Sankt-Peterburg v 60. letih 19. stoletja, so vprašanja, ki jih odpira, aktualna v vseh časih.
Zločin in kazen je izšel v 12 številkah leta 1866 v časopisu Ruski vestnik (Русский вестник). Skupaj s Tolstojevim romanom Vojna in mir je to najbolj znan ruski roman v svetu.
Roman je v slovenščino prevedel Vladimir Levstik leta 1908. Avtor najnovejšega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, 2005.
Izbrani avtor
Fjodor Mihajlovič Dostojevski [fjódor mihájlovič dostojévski] (rusko Фёдор Миха́йлович Достое́вский), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober, ruski koledar) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Dostojevski je bil ena vodilnih osebnosti ruske književnosti. Včasih ga smatrajo za ustanovitelja eksistencializma.
Fjodor se je rodil v družini, ki je izhajala iz Belorusije, očetu Mihailu Andrejeviču, rojenemu leta 1789, in materi Mariji Fjodorovni, rojeni Nečajevi leta 1800, kot drugi od sedmih otrok. Njegovi bratje in sestre so bili: Mihail, Varenka (Barbara) (1822-93), Andrej, Verica (Veročka) (1829-96), Nikolaj (1831-83) in Aleksandra (1835-89). Mati je zaradi bolezni umrla pozimi leta 1837.
Fjodor in njegov brat Mihail sta kmalu po materini smrti odšla na Vojaško inženirsko akademijo v Sankt Peterburg, čeprav so to načrtovali že pred njeno boleznijo.
Novi članki
- pokrajinska literatura
- publicistika
- žanrska literatura
- Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
- Jezik in slovstvo
- didaktika književnosti
- turška povest
- mohorjanka
- humboldtovska univerza
- humanistika
- postmoderna literatura
Kategorija Književnost
9. PRIZOR
Eneja Silvij in Aron Salobir.
ARON Eneja Silvij ... Duhovnik iz Siene ...
ENEJA SILVIJ moli: — — »in v grehih me je spočela mati moja« ...
ARON Zlo in dobro sta si odslej zaveznika, da se ohrani dobro. Bog je ravnovesje.
ENEJA SILVIJ Bog je čuječ!
Eneja Silvij in Aron Salobir si podasta roke preko trupla Veronike.
Zavesa
(Anton Novačan, Herman Celjski, 1928, ponatis 1993)
Izbrani pojem
Kabaret (francosko cabaret) je majhno zabavno gledališče s sporedom, sestavljenim iz šansonov, skečev, satire in kratkih govorov, večidel politične, socialnokritične ali umetniške usmeritve. Prvotno je bil zasnovan kot avantgardna zabava za izbrano občinstvo, pozneje pa se je razvil v komercializirano obliko za široke množice.
Vsebinski zgled je leta 1881 v Parizu ustanovljen Le Chat noir (Črna mačka), v Nemčiji se je uveljavil z Überbrettlom in z Die elf Scharfrichter, oba ustanovljena leta 1901, pri katerem je sodeloval F. Wedekind.
Iz slikarskih srečanj sta se razvila barcelonski Els Quatre Gats in Zielony Balonik v Krakovu, medtem ko so bili v Rusiji izvori bolj gledališke narave: Krivo zerkalo v Sankt Peterburgu se je ukvarjalo z monodramami, Prival Komediantov pod vodstvom V. E. Mejerholda pa z intimnim gledališčem.
Teme
Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti
Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije
Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:
Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika
Ostali projekti
- WikiProjekt Slovenska literarna veda
- WikiProjekt Slovenska mladinska književnost
- WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji
- WikiProjekt Slovenski pisatelji
- Slovenistični spletni portal
- Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru
- WikiProjekt Romani: Vsebine literarnih del
- Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih
