1997
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje |
Desetletja: | 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. |
Leta: | 1994 · 1995 · 1996 · 1997 · 1998 · 1999 · 2000 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Dogodki[uredi | uredi kodo]
Januar – junij[uredi | uredi kodo]
- 19. januar - Izrael v skladu z dogovorom med Netanjahujem in Arafatom prepusti Palestincem večinski nadzor nad Hebronom, zadnjim mestom pod izraelsko upravo na Zahodnem bregu.
- 23. januar - Madeleine Albright zapriseže kot prva ženska na položaju državnega sekretarja Združenih držav Amerike.
- 23. februar - na vesoljski postaji Mir izbruhne požar zaradi okvare generatorja kisika, ki napolni prostore s strupenim dimom.
- 22. marec - komet Hale-Bopp se ob svojem mimoletu najbolj približa Zemlji.
- 21. april - prilagojena raketa Pegasus ponese v vesolje kremirane ostanke 24 ljudi, prvi pokop v vesolju.
- 27. april - Američan Andrew Cunanan začne morilski pohod, ki se konča z umorom italijanskega modnega oblikovalca Giannija Versaceja 15. julija.
- 29. april - v veljavo stopi leta 1993 podpisana Konvencija o kemičnem orožju, ki prepoveduje razvoj, izdelavo, uporabo in delanje zalog kemičnega orožja.
- 2. maj - britanski laburisti po 18 letih ponovno pridejo na oblast v Združenem kraljestvu, predsednik vlade postane Tony Blair.
- 10. maj - v potresu z močjo 7,3 po momentni lestvici, ki prizadene provinco Korasan na severu Irana, umre več kot 1500 ljudi.
- 11. maj - IBM-ov superračunalnik Deep Blue premaga šahovskega prvaka Garija Kasparova v ponovljenem dvoboju.
- 14. maj - pet velikih letalskih prevoznikov se združi v Star Alliance, največje tovrstno združenje na svetu.
- 16. maj - v revoluciji je strmoglavljen zairski diktator Mobutu Sese Seko.
- 19. junij - vojaški poveljnik Rdečih Kmerov Ta Mok aretira vodjo Pol Pota, ki se je javnosti skrival od leta 1980.
- 25. junij -
- brezpilotno plovilo Progress se zaleti v modul Spektr vesoljske postaje Mir in ga poškoduje.
- zaradi izbruha ognjenika Soufrière Hills oblasti evakuirajo in kasneje popolnoma zapustijo Plymouth, prestolnico otoka Montserrat.
- 30. junij - pri založbi Bloomsbury Publishing izide prvi del serije Harry Potter pisateljice J. K. Rowling.
Julij – december[uredi | uredi kodo]
- 1. julij - Ljudska republika Kitajska prevzame suverenost nad Hong Kongom od Združenega kraljestva.
- 4. julij - Nasina sonda Pathfinder pristane na Marsu.
- 13. julij - posmrtne ostanke usmrčenega Cheja Guevare prepeljejo iz Bolivije na Kubo za pokop.
- 17. julij - po 117 letih poslovanja je ukinjena družba F. W. Woolworth Company.
- 1. avgust - združita se družbi Boeing in McDonnel Douglas.
- 31. avgust - v prometni nesreči malo po polnoči v Parizu umreta valižanska princesa Diana Spencer in njen spremljevalec Dodi Fayed.
- 6. september - pogreb princese Diane v Westminstrski opatiji v Londonu, televizijski prenos spremljata 2 milijardi ljudi.
- 7. september - prvi preskusni polet lovskega letala 5. generacije Lockheed Martin F-22 Raptor.
- 11. september - prebivalci Škotske na referendumu podprejo ponovno ustanovitev parlamenta, ki bo prvič po 290 letih zveze z Anglijo prevzel del pristojnosti.
- 18. september - prebivalci Walesa na referendumu podprejo večjo suverenost znotraj Združenega kraljestva in ustanovitev Državnega zbora za Wales.
- 15. oktober -
- britanski pilot Andy Green v vozilu ThrustSSC podre kopenski hitrostni rekord in postane prvi človek, ki je s kopenskim vozilom prebil zvočni zid.
- sonda Cassini-Huygens je izstreljena proti Saturnu.
- 19. november - Američanka Bobbi McCaughey v Des Moinesu rodi sedmerčke.
- 3. december - predstavniki 121 držav podpišejo t. i. Ottawsko pogodbo, konvencijo o prepovedi protipehotnih min; med podpisniki ni Kitajske, Rusije in ZDA.
- 10. december - Kazahstan preseli prestolnico iz Almatija v mesto Astana.
- 11. december - Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah na srečanju v Kjotu sprejme Kjotski protokol.
- 19. december - v ameriških kinematografih pričnejo predvajati Cameronov film Titanik, ki postane finančno najuspešnejši film vseh časov.
- 29. december - oblasti v Hong Kongu ukažejo poboj vseh kokoši v državi da bi ustavili širjenje nevarnega seva virusa ptičje gripe.
- 30. december - v enem najbolj krvavih napadov islamistov med alžirsko državljansko vojno je ubitih več sto ljudi v štirih vaseh na severu Alžirije.
Smrti[uredi | uredi kodo]
- 8. januar - Melvin Calvin, ameriški kemik, nobelovec (* 1911)
- 10. januar - Alexander Robertus Todd, škotski biokemik, nobelovec (* 1907)
- 12. januar - Charles Brenton Huggins, kanadsko-ameriški zdravnik, nobelovec (* 1901)
- 17. januar - Clyde William Tombaugh, ameriški astronom (* 1906)
- 19. februar - Deng Xiaoping, kitajski politik (* 1904)
- 4. marec - Robert Henry Dicke, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog (* 1916)
- 7. marec - Edward Mills Purcell, ameriški fizik, nobelovec (* 1912)
- 9. marec - Notorious B.I.G., ameriški raper (* 1972)
- 16. marec - Berta Bojetu, slovenska pisateljica in igralka (* 1946)
- 25. marec - Luong Kim Dinh, vietnamski katoliški misijonar, učenjak in zgodovinar filozofije (* 1914)
- 5. april - Allen Ginsberg, ameriški pesnik (* 1926)
- 12. april - George Wald, ameriški biokemik, nobelovec (* 1906)
- 17. april - Chaim Herzog, izraelski politik (* 1918)
- 2. maj - John Carew Eccles, avstralski nevrofiziolog, nobelovec (* 1903)
- 5. maj - Lojze Rozman, slovenski gledališki, filmski, TV igralec (* 1930)
- 22. maj - Alfred Hershey, ameriški mikrobiolog in genetik, nobelovec (* 1908)
- 29. maj - Jeff Buckley, ameriški pevec (* 1966)
- 25. junij - Jacques-Yves Cousteau, francoski raziskovalec, oceanograf, izumitelj in režiser (* 1910)
- 26. junij - Israel Kamakawiwoʻole, havajski glasbenik (* 1956)
- 2. julij - James Stewart, ameriški igralec (* 1908)
- 15. julij - Gianni Versace, italijanski modni oblikovalec (* 1946)
- 28. julij - Eugene Merle Shoemaker, ameriški astronom in geolog (* 1928)
- 30. julij - Bao Dai, vietnamski cesar (* 1913)
- 4. avgust - Jeanne Calment, francoska superstoletnica (* 1875)
- 23. avgust - John Kendrew, angleški biokemik in kristalograf, nobelovec (* 1917)
- 31. avgust - Diana Spencer, valižanska princesa (* 1961)
- 2. september - Viktor Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater (* 1905)
- 5. september - Agnes Gonxhe Bojaxhiu - mati Tereza, albansko-indijska redovnica, nobelovka (* 1910)
- 7. september - Mobutu Sese Seko, kongovski diktator (* 1930)
- 16. september - Narcis Mršić, slovenski biolog (* 1951)
- 29. september - Roy Lichtenstein, ameriški slikar (* 1923)
- 29. oktober - Anton LaVey, ameriški okultist, pisatelj, glasbenik in igralec (* 1930)
- 5. november - Isaiah Berlin, latvijsko-britanski filozof (* 1909)
- 9. november - Carl Gustav Hempel, nemški filozof in logik (* 1905)
- 18. december - Chris Farley, ameriški filmski igralec, komik (* 1964)
- 24. december - Toširo Mifune, japonski filmski igralec (* 1920)
Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]
- Fizika - Steven Chu, Claude Cohen-Tannoudji, William D. Phillips
- Kemija - Paul D. Boyer, John E. Walker, Jens C. Skou
- Fiziologija ali medicina - Stanley B. Prusiner
- Književnost - Dario Fo
- Mir - Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min in Jody Williams
- Ekonomija - Robert C. Merton, Myron Scholes
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1997 |