Herman Potočnik Noordung Monument from Darko Golija

• Report rights infringement
• published: 10 Feb 2015
• views: 220

Iz tehnične sanjarije v tehnično vprašanje in nazaj »Ali bomo kdaj dosegli stalnice?« * https://www.google.si/maps/@46.51066,15.083736,3a,75y,15.66h,84.19t/data=!3m4!1e1!3m2!1skYwIbYEyV22vTrK36LLTcw!2e0!6m1!1e1?hl=sl Kratek opis idejne zamisli in sporočilo predloga ureditve krožišča na slovenjgraški obvoznici s tehničnim opisom uporabljenih materialov, okvirno specifikacijo predvidenih stroškov realizacije, predvidenim časom trajanja izdelave, montaže ter ureditve okolice. • Predlagana in na priloženem CD-ju predstavljena rešitev je zasnovana kot obeležje življenja in dela Hermana Potočnika-Noordunga in hkrati kot vzpodbuda mimoidočim za nove vizionarske presežke. (priložen CD je označen z 888888. Prostorska računalniška animacija se lahko ogleda v programu Windows Media Player) • Ocenjujem, da moramo pri obeležitvi upoštevati dejstvo, da izvira iz Slovenj Gradca oz. njegove bližine družina pionirja potovanja/osvajanja vesolja Hermana Potočnika. Vizionarja in izumitelja, ki ni samo gledal »kakšne čevlje ima sosed«, ampak je bil zazrt navzgor v vesolje, v premagovanje težnosti, v prihodnost, s ciljem, kako s svojimi izumi koristiti človeštvu. • Pri njegovem delu se mi ne zdi toliko važno, kaj predmetnega je izumljal in kako si je predstavljal, da bi to izgledalo ter delovalo, ampak se mi zdi bolj važno njegovo temeljno izhodišče razmišljanja – kako omogočiti človeštvu potovanje in bivanje v vesolju z namenom izboljšanja kvalitete bivanja na zemlji (opazovanje in raziskovanje zemeljske površine, raziskovanje zvezdnega sveta, dodatna svetloba, energija…). • Predlog obeležja je zamišljen kot materializirana prostorsko tehnična risba asociirana na planetne orbite in smeri za njihov doseg. Obeležje sem si zamislil kot del vesolja, ki ne upošteva »skrivnostnih spon teže«, Noordungu odlično poznanih zakonitosti zemeljske gravitacije. • Moja želja je, da kdorkoli, ki si bo ogledal obeležje, se bo zavedal, da poleg običajnosti vsakdana tukaj in zdaj, obstaja tudi smelost, vizija in vesolje, katerega del smo. * povzeto po knjigi: Herman Potočnik, Problem vožnje po vesolju, Slovenska Matica, Ljubljana, 1986. • Na kovinskih ceveh bodo napisi – imena planetov, npr. Neptun, Venera, Pluton…, kateri bodo razumljeni tudi morebitnim obiskovalcem iz tujine. • Na eni od elips bo tudi izpisano 35 900 000 m, kolikor naj bi bil po revolucionarnih izračunih Hermana Potočnika oddaljen od zemlje v vesolju stacionarni satelit, njegov temeljni izum. • Menim, da bi bilo neprimerno, da bi za obeležje takšnega vizionarja kot je bil Herman Potočnik, delali kopije njegovih objektov, saj sem prepričan, da če bi živel danes, bi jih delal precej drugačne. Bistvena pri njegovem delu se mi zdi ugotovitev, da se da v vesolju bivati in po njem tudi potovati, pri tem pa je potrebno poznati in upoštevati mnoge zakonitosti, ki jih je prav on prvi raziskoval in utemeljil. • Skrbno izbrani kovinski materiali: kvalitetno zaščitena in pobarvana kovina in napisi iz nerjavne kovine (inoxa) zagotavljajo odpornost spomenika na vremenske vplive. Materiali in oblika obeležja v največji možni meri onemogočajo pisanje grafitov po njem, ki danes žal kazijo mnoge spomenike in druge javne objekte, če pa se že bodo pojavili, bodo lahko odstranljivi ali prebarvani brez večjih stroškov. • Na tleh je predvidena trava, ki bi jo lahko strojno vzdrževali. • Obeležje nima poudarka na detajlih, predvsem zaradi tega, da ne bi vabilo pešce, da naj prečkajo cestišča (kar je lahko zelo nevarno!), pa tudi zato, da je dobro videno/berljivo od daleč, predvsem iz avtomobila. Darko Golija, 2008

Herman Potočnik Noordung Monument from Darko Golija

• Report rights infringement
• published: 10 Feb 2015
• views: 220

Iz tehnične sanjarije v tehnično vprašanje in nazaj »Ali bomo kdaj dosegli stalnice?« * https://www.google.si/maps/@46.51066,15.083736,3a,75y,15.66h,84.19t/data=!3m4!1e1!3m2!1skYwIbYEyV22vTrK36LLTcw!2e0!6m1!1e1?hl=sl Kratek opis idejne zamisli in sporočilo predloga ureditve krožišča na slovenjgraški obvoznici s tehničnim opisom uporabljenih materialov, okvirno specifikacijo predvidenih stroškov realizacije, predvidenim časom trajanja izdelave, montaže ter ureditve okolice. • Predlagana in na priloženem CD-ju predstavljena rešitev je zasnovana kot obeležje življenja in dela Hermana Potočnika-Noordunga in hkrati kot vzpodbuda mimoidočim za nove vizionarske presežke. (priložen CD je označen z 888888. Prostorska računalniška animacija se lahko ogleda v programu Windows Media Player) • Ocenjujem, da moramo pri obeležitvi upoštevati dejstvo, da izvira iz Slovenj Gradca oz. njegove bližine družina pionirja potovanja/osvajanja vesolja Hermana Potočnika. Vizionarja in izumitelja, ki ni samo gledal »kakšne čevlje ima sosed«, ampak je bil zazrt navzgor v vesolje, v premagovanje težnosti, v prihodnost, s ciljem, kako s svojimi izumi koristiti človeštvu. • Pri njegovem delu se mi ne zdi toliko važno, kaj predmetnega je izumljal in kako si je predstavljal, da bi to izgledalo ter delovalo, ampak se mi zdi bolj važno njegovo temeljno izhodišče razmišljanja – kako omogočiti človeštvu potovanje in bivanje v vesolju z namenom izboljšanja kvalitete bivanja na zemlji (opazovanje in raziskovanje zemeljske površine, raziskovanje zvezdnega sveta, dodatna svetloba, energija…). • Predlog obeležja je zamišljen kot materializirana prostorsko tehnična risba asociirana na planetne orbite in smeri za njihov doseg. Obeležje sem si zamislil kot del vesolja, ki ne upošteva »skrivnostnih spon teže«, Noordungu odlično poznanih zakonitosti zemeljske gravitacije. • Moja želja je, da kdorkoli, ki si bo ogledal obeležje, se bo zavedal, da poleg običajnosti vsakdana tukaj in zdaj, obstaja tudi smelost, vizija in vesolje, katerega del smo. * povzeto po knjigi: Herman Potočnik, Problem vožnje po vesolju, Slovenska Matica, Ljubljana, 1986. • Na kovinskih ceveh bodo napisi – imena planetov, npr. Neptun, Venera, Pluton…, kateri bodo razumljeni tudi morebitnim obiskovalcem iz tujine. • Na eni od elips bo tudi izpisano 35 900 000 m, kolikor naj bi bil po revolucionarnih izračunih Hermana Potočnika oddaljen od zemlje v vesolju stacionarni satelit, njegov temeljni izum. • Menim, da bi bilo neprimerno, da bi za obeležje takšnega vizionarja kot je bil Herman Potočnik, delali kopije njegovih objektov, saj sem prepričan, da če bi živel danes, bi jih delal precej drugačne. Bistvena pri njegovem delu se mi zdi ugotovitev, da se da v vesolju bivati in po njem tudi potovati, pri tem pa je potrebno poznati in upoštevati mnoge zakonitosti, ki jih je prav on prvi raziskoval in utemeljil. • Skrbno izbrani kovinski materiali: kvalitetno zaščitena in pobarvana kovina in napisi iz nerjavne kovine (inoxa) zagotavljajo odpornost spomenika na vremenske vplive. Materiali in oblika obeležja v največji možni meri onemogočajo pisanje grafitov po njem, ki danes žal kazijo mnoge spomenike in druge javne objekte, če pa se že bodo pojavili, bodo lahko odstranljivi ali prebarvani brez večjih stroškov. • Na tleh je predvidena trava, ki bi jo lahko strojno vzdrževali. • Obeležje nima poudarka na detajlih, predvsem zaradi tega, da ne bi vabilo pešce, da naj prečkajo cestišča (kar je lahko zelo nevarno!), pa tudi zato, da je dobro videno/berljivo od daleč, predvsem iz avtomobila. Darko Golija, 2008