1998
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje |
Desetletja: | 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. |
Leta: | 1995 · 1996 · 1997 · 1998 · 1999 · 2000 · 2001 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
UNESCO je 1998 proglasila za Mednarodno leto oceana.
Dogodki[uredi | uredi kodo]
Januar – junij[uredi | uredi kodo]
- 11. januar - ameriška sonda Lunar Prospector se vtiri v Lunino orbito in prične z raziskavami površine.
- 4. februar - v potresu z močjo 6,1 po Richterjevi lestvici na severu Afganistana blizu meje s Tadžikistanom umre okrog 4000 ljudi, 10.000 je ranjenih.
- 7. - 22. februar - zimske olimpijske igre v Naganu, Japonska.
- 2. marec - Wolfgang Priklopil ugrabi Natascho Kampusch, v ujetništvu jo bo zadrževal do avgusta 2006.
- 31. marec - Slovenija prične s pogajanji za vstop v Evropsko unijo.
- 5. april - za promet je odprt most Akaši-Kaikjo med otokoma Honšu in Šikoku na Japonskem, najdaljši viseči most na svetu.
- 10. april - v Belfastu je podpisan sporazum med političnimi strankami na Severnem Irskem in med vladama Združenega kraljestva ter Irske glede statusa Severne Irske.
- 11. maj - v kovnici v francoskem kraju Pessac izdelajo prve evrokovance (kasneje pretopljeni zaradi spremembe specifikacij).
- 21. maj - po 32 letih na oblasti odstopi indonezijski diktator Suharto.
- 28. maj - Pakistan izvede več preskusnih jedrskih eksplozij v odziv na indijske nekaj tednov pred tem, kar izzove mednarodne ekonomske sankcije.
- 30. maj - v potresu z močjo 6,9 po Richterjevi lestvici na severu Afganistana umre okrog 4500 ljudi, 10.000 je ranjenih.
- 3. junij - hitri vlak InterCityExpress iztiri med Hannovrom in Hamburgom v Nemčiji, pri čemer umre 101 človek.
- 7. junij - nekdanji brigadni general Ansumane Mané poskuša strmoglaviti predsednika Gvineje Bissau Vieiro in sproži državljansko vojno.
- 25. junij - izid Microsoftovega operacijskega sistema Windows 98.
Julij – december[uredi | uredi kodo]
- 12. julij - svetovno prvenstvo v nogometu se konča z zmago francoske reprezentance.
- 17. julij -
- Nikolaja II. Ruskega in njegovo družino pokopljejo v Sankt Peterburgu, 80 let po tistem ko so jih umorili boljševiki.
- podzemeljski potres blizu severne obale Papue Nove Gvineje sproži 15 m visok cunami, ki popolnoma uniči več vasi v 30-kilometrskem pasu obale. Umre več kot 2200 ljudi, 500 je pogrešanih.
- 25. julij - pričetek operativnega delovanja letalonosilke USS Harry S. Truman.
- 2. avgust - izbruhne druga kongovska vojna, najsmrtonosnejši vojaški spopad od druge svetovne vojne.
- 7. avgust -
- Skupina islamskega džihada izvede bombna napada na ameriški veleposlaništvi v Dar es Salaamu (Tanzanija) in Nairobiju (Kenija), v katerih umre 224 ljudi.
- z razglasom v Uradnem listu RS je ustanovljenih 46 novih občin v Sloveniji.
- 17. avgust - ameriški predsednik Bill Clinton javno prizna, da je imel nespodobno razmerje z Monico Lewinsky.
- 4. september - Larry Page in Sergey Brin ustanovita podjetje Google, Inc.
- 27. september - Gerhard Schröder postane nemški kancler.
- 16. oktober - britanske oblasti aretirajo nekdanjega čilenskega diktatorja Augusta Pinocheta.
- 17. oktober - za posledicami eksplozije naftovoda na jugu Nigerije umre več kot 1000 ljudi.
- 29. oktober - hurikan Mitch doseže obalo Srednje Amerike in povzroči obsežno opustošenje; v poplavah in plazovih zaradi hudih nalivov umre skoraj 11.000 ljudi, še enkrat toliko je pogrešanih.
- 1. november - ustanovljeno je Evropsko sodišče za človekove pravice.
- 9. november - Združeno kraljestvo formalno ukine še zadnje oblike smrtne kazni.
- 20. november - z vesoljskega izstrelišča v Bajkonurju izstrelijo Zarjo, prvi modul Mednarodne vesoljske postaje.
- 6. december - Hugo Chávez je izvoljen za predsednika Venezuele.
Smrti[uredi | uredi kodo]
- 7. januar - Vladimir Prelog, hrvaško-švicarski kemik, nobelovec (* 1906)
- 9. januar - Keniči Fukui, japonski kemik, nobelovec (* 1918)
- 6. februar - Falco, avstrijski pevec (* 1957)
- 8. februar - Halldór Kiljan Laxness, islandski pisatelj, nobelovec (* 1902)
- 26. februar - Theodore Schultz, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1902)
- 27. februar - George H. Hitchings, ameriški zdravnik, nobelovec (* 1905)
- 13. marec - Judge Dread, angleški glasbenik (* 1945)
- 16. marec - Derek Harold Richard Barton, angleški fizik in kemik, nobelovec (* 1918)
- 3. april - Mary Lucy Cartwright, angleška matematičarka (* 1900)
- 12. april - Charles Gald Sibley, ameriški ornitolog in molekularni biolog (* 1917)
- 14. april - Tone Svetina, slovenski pisatelj (* 1925)
- 15. april - Pol Pot, kamboški politik in revolucionar (* 1925)
- 19. april - Octavio Paz, mehiški pisatelj in diplomat, nobelovec (* 1914)
- 21. april - Jean-François Lyotard, francoski filozof in literarni teoretik (* 1924)
- 21. april - Janez Vipotnik, slovenski politik, novinar in pisatelj (* 1917)
- 7. maj - Allan McLeod Cormack, južnoafriško-ameriški fizik, nobelovec (* 1924)
- 14. maj - Francis Albert Sinatra, ameriški pevec in filmski igralec (* 1915),
- 13. junij - Birger Ruud, norveški smučarski skakalec in alpski smučar (* 1911)
- 17. julij - Michael James Lighthill, angleški matematik (* 1924)
- 21. julij - Alan Bartlett Shepard mlajši, ameriški častnik, pilot in astronavt (* 1923)
- 28. julij - Zbigniew Herbert, poljski pisatelj (* 1924)
- 5. avgust -
- Otto Kretschmer, nemški častnik, kapitan in podmorniški as (* 1912)
- Todor Živkov, bolgarski politik (* 1911)
- 28. avgust - Paul Grice, angleški jezikoslovec in filozof (* 1913)
- 6. september - Akira Kurosava, japonski filmski režiser (* 1910)
- 21. september - Florence Griffith Joyner, ameriška atletinja (* 1959)
- 14. oktober - Frankie Yankovic, slovensko-ameriški glasbenik (* 1915)
- 25. november - Henry Nelson Goodman, ameriški filozof (* 1906)
- 7. december - Martin Rodbell, ameriški biokemik in molekularni biolog, nobelovec (* 1925)
- 20. december - Alan Lloyd Hodgkin, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec (* 1914)
- 30. december - Joan Brossa, katalonski pesnik, dramatik in umetnik (* 1919)
Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]
- Fizika - Robert B. Laughlin, Horst L. Störmer, Daniel Chee Tsui
- Kemija - Walter Kohn, John A. Pople
- Fiziologija ali medicina - Robert F. Furchgott, Louis J. Ignarro, Ferid Murad
- Književnost - José Saramago
- Mir - John Hume in David Trimble
- Ekonomija - Amartya Sen
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1998 |