Hłowna strona
Witaj do Wikipedije, swobodneje encyklopedije!
Mjezynarodny projekt Wikipedija chce stworić najwjetšu wjelerěčnu, wšitkim přistupnu online-encyklopediju. Kóždy móže so wobdźělić – tež ty!
Bjez kóždychžkuli formalnosćow móžeš nowe nastawki spisać a nastawki wobdźěłać. Tuchwilu wobsahuje serbska Wikipedija 9.545 nastawkow. Zwostawa potajkim hišće tójšto dźěła. Pomhaj nam, zo by naša encyklopedija dale rostła!
Naš nastawk měsaca
Cyrkej swjateje Marije, kralowny róžowca je wot lěta 1896 Radworska wosadna cyrkej. Wona steji w južnym dźělu wsy při dróze do Chelna na ležownosći, wosadźe wot tehdyšeho hrabja von Einsiedela darjenej a bu w lětomaj 1895/96 pod nawodom Drježdźanskeho twarskeho radźićela Ernsta Giesa po planach Josepha Camiani natwarjena. K wosadźe słuša něhdźe 1.800 zwjetša serbskorěčnych katolikow w 60 wsach. Serbske bože słužby so wšědnje swjeća, njedźelu tež w němskej rěči.
Wobraz tydźenja
Róčnicy w tutym měsacu
1. 8. 1656 Jakub Xaver Ticin so narodźił • 6. 8. 1944 Marja Grólmusec w KZ Ravensbrück zahinyła • 8. 8. 1947 zakładny kamjeń za nowy Serbski dom połoženy • 11. 8. 1946 Marjana Domaškojc zemrěła • 11. 8. 1906 Pawoł Wirt so narodźił • 13. 8. 1915 Jan Rječka zemrěł • 15. 8. 1850 załoženje Serbskego towaristwa Dołojcneje Łužyce • 17. 8. 1693 Jakub Xaver Ticin zemrěł • 19. 8. 1864 Adolf Černý so narodźił • 20. 8. 1856 Jakub Bart-Ćišinski so narodźił • 21. 8. 1926 Achim Brankačk so narodźił • 22. 8. 1785 Jurij Mjeń zemrěł • 24. 8. 1935 Wórša Dahmsowa-Meškankec so narodźiła • 25. 8. 1937 likwidacija stareho Serbskeho domu • 26. 8. 1988 Wylem Bjero zemrěł • 27. 8. 1886 Josef Páta so narodźił • 28. 8. 1984 Pětr Malink zemrěł • 29. 8. 1870 Arnošt Bart so narodźił • 30. 8. 1903 Rudolf Jenč so narodźił
Zajimawosće
- Wěš ty hižo, zo …
- wužórlitej so při Žiwinje (Sibyllenstein) rěce Čorny Halštrow a Rědora (Große Röder)?
- dósta Lawska wěža w Budyšinje swoje mjeno wot woponoweho zwěrjeća Čěskeho kralestwa?
- bě Lubijska narěč w někotrych dypkach starosłowjanšćinje bliša hač hornjoserbska spisowna rěč?
- zaprěje turkowski stawiznopis a knježerstwo Turkowskeje republiki genocid Armenjanow?
- wužiwaše so Budyska Serbska cyrkej w času wuswobodźenskeje wójny wot 1813 do 1815 tež jako ewangelski Boži dom, dokelž bě tachantska cyrkej w tym času lacaret za w měsće zaměstnjene wójska?
Nowe zapisy
02.08.: Čudowo – Buj – Wolgorječensk – Galič – Kologriw – Makarjew – Manturowo – Njerjechta – Njeja – Soligalič – Čuchloma – Šarja – Wologda – Babajewo – Bjelozjersk – Wjelikij Ustjug – Wytegra; 01.08.: Malaja Wišera – Pjestowo – Okulowka – Solcy – Staraja Russa – Cholm; 30.07.: Weliki Nowgorod – Borowiči – Waldaj; 29.07.: Sebjež; 28.07.: Gdow – Njewel – Opočka – Ostrow – Pječory – Porchow; 27.07.: Toržok – Toropjec – Pskow – Welikije Luki; 26.07.: Kaljazin – Kašin – Kimry – Konakowo – Krasnyj Cholm – Ostaškow – Ržew – Starica; 25.07.: Uglič – Twer – Bježeck – Bjelyj – Bologoje – Wjesjegonsk – Wyšnij Woločjok – Zubcow; 24.07.: Jurjewjec – Danilow – Ljubim – Myškin – Pjerjeslawl-Zalesskij – Pošechonje – Rybinsk – Tutajew; 23.07.: Pljos – Pučež – Tejkowo – Šuja; 22.07.: Iwanowo – Jurjew-Polskij – Kochma; 20.07.: Luanda – Drawa; 17.07.: Wbohow – Wostašecy – Zdźar; 16.07.: Trjebiša; 15.07.: Wisła – Wósmužowa hora; 13.07.: Zapadołužiska pahórčina – Žiwin – Wjelkow – Walow – Rušica – Kinč – Dobrik – Pětr Malink; 08.07.: Wladimir; 07.07.: Joškar-Ola; 06.07.: Radobyle – Jan Budar; 05.07.: Čeboksary; 01.07.: Jutrowne jěchanje – Ludwig Nowak – Horst Adam – Herbert Cerna;
Kategorije
PřirodowědyAstronomija • Biologija • Fyzika • Geografija • Geologija • Hydrologija • Chemija • Matematika • Meteorologija |
|
Duchowne wědomosćeFilozofija • Hospodarstwo • Politika • Psychologija • Rěčespyt • Sociologija • Stawizny • Teologija |
|
Techniki a nałožowane wědomosće |
|
KulturaComic • Dźiwadło • Hudźba • Literatura • Nabožina • Rěče • Serbstwo • Sport • Turizm • Wuměłstwo |
|
Druhe indeksybiografije • njewotwisne staty • městnostne mjena • serbske wsy 1884/85 • wotbagrowane wsy |
Sotrowske projekty
MetaWiki – Wikisłownik – Commons – Wikidata – Wikispecies – Wikižórła
Što je hornjoserbšćina?
Informace pro všechny, kteří neumí hornosrbsky
Hornolužická srbština je západoslovanský jazyk, kterým dnes mluví přibližně 40 000 lidí v oblasti Horní Lužice.
Hinweis an alle, die kein Obersorbisch können.
Obersorbisch ist eine westslawische Sprache. Sie wird von etwa 40.000 Menschen in der sächsischen Oberlausitz gesprochen.
Information for those who do not speak Upper Sorbian
Upper Sorbian is a West Slavic language. It is spoken by about 40000 people in the Saxonian Upper Lusatia.
Informacje dla tych, którzy nie mówią po górnołużycku
Górnołużycki to jeden z języków zachodniosłowniańskich. Używa go około 40 000 ludzi w Saksonii, w rejonie Łużyce Górne.
In anderen Sprachen, In other languages, ...