After the succesful pieces we created for the rebrand of RTVI Channel, we were asked, @ BDA, to develop Opener, Endboard and OSP for RTVI News, One of the main Russian TV News Channel; The main concept was following the logic used for the development of RTVI (doors / panels revealing new dimensions) and re-adapt it to the On-Air News Programs; I'm glad to say It was a great challenge and big opportunity to work both with my coleagues here at BDA London as well as with RTVI team. Creative Director: Gregory Millar Art Director: Mark Hobbins Producer: Natasha Aksenova, Jasmin Malam Design, 3D animation: Matteo Del Nero

• published: 04 Jan 2014
• views: 294

"Projekt prenove naselij in izboljšaja zaupanja med sosedi" je primeren za vsak zaselek in se vedno za vse dobro obnese. Potebno si je le prisluhniti med seboj in izkoristiti prosti čas v dobro soseščine. Pri tem zelo pomagajo "domači motorji", kakršna je tudi Minka Veršič. Namen prospevka je predvsem v spodbujanju posnemanja. Moje povabilo, da vsak beleži svoje poglede na lastno in vsem nam skupno dediščino pa je obrodilo tudi dragoceno kroniko domačega kraja in župnije: 569. Srce za zapahi : kronika Brezovice / Minka Veršič-Tomažinova. - Brezovica pri Ljubljani : samozal., 2007 ISBN 978-961-245-304-694(497.4Brezovica) COBISS.SI-ID 233223680 Knjiga pa je tudi že spodbudila nadgradnjo Cirila Mraka, ki jo objavljam, v nadaljevanju: Dopolnitev vsebine h knjigi Minke Veršič Srce za zapahi Minki Veršič čestitam za zanimivo in obsežno zbrano gradivo v Brezoviški kroniki z naslovom Srce za zapahi, Brezovica 2007. Zaradi razumevanja situacije v za Slovenijo težkih časih imam naslednji dve dopolnili: • Naslov Domobranci, žrtve medvojnega komunističnega nasilja, stran 268, ni primeren. Mravljetovi so bili ustreljeni junija 1942 in Novakova avgusta 1942. Prva vaška straža je bila ustanovljena julija 1942 v Šentjoštu, domobranstvo pa 23. septembra 1943. Žrtve torej niso mogli biti domobranci, ampak so bili civilisti, napredni posestniki, izobraženci, dijaki. • V poglavje Vaške straže ter prostovoljna protikomunistična milica, stran 270, predlagam med prvim in drugim odstavkom naslednjo dopolnitev: Razumevanje časa Vsaka doba je po svoje vplivala na družbeno gospodarski razvoj in zapustila svoj pečat. Današnji prebivalci smo torej izoblikovali svoj značaj skozi stoletja skupnega življenja z narodi, ki so imeli nad Slovenci prevlado. Dolgo je tlela želja po samostojnosti. Slovence je najbolj povezoval jezik, ki se je vedno bolj izpopolnjeval in je omogočal lastni kulturni razvoj. Tako sodimo med narode (na svetu je približno 6.000 jezikov), ki so zgodaj govorili in imeli zapise v svojem jeziku, po venetologih že pred Kristusovim rojstvom, medtem ko sodijo prvi ohranjeni zapisi Brižinski spomeniki v obdobje (972-1032), prvi knjigi Abecednik in Katekizem (Primož Trubar, 1550) ter prevod Svetega pisma in slovensko slovnico (Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, 1584), ki je nastajala ob prevajanju Svetega pisma. Slovence je torej navdihovala svetopisemska beseda, v družbenem pogledu pa usmerjala literarna beseda. Jezik je namreč osnovni pogoj za razvoj naroda, samozavesti in oblikovanje samostojnosti. Razvoj slovenstva, kulture, jezika, književnosti je ljudi tega naroda usmerjal k sebe zavedanju in k samozavesti. V obdobju fevdalizma in monarhije iz časov Habsburžanov in Avstro-Ogrske smo postopoma oblikovali svojo narodno zavest in ob koncu prve svetovne vojne videli možnost učinkovitejšega razvoja v skupnosti južnih Slovanov in v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz tistih časov naj citiram nastop Ivana Cankarja 12. aprila 1913 v Ljubljani. Obsodil je postavljanje jugoslovanskega vprašanja kot kulturno in jezikovno vprašanje in rekel: »Morda je kdaj eksistiralo (enotna kultura in jezik); toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci, po kulturi, ki je sad več stoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali goriški viničar furlanskemu.« Tedanji poslanec na Dunaju in pomembna politična osebnost predvojnih Slovencev, dr. Ivan Šušteršič je »kritiziral vodilne avstrijske državnike, da jim v preteklosti ni uspelo vzpostaviti 'žive povezave s čustvovanjem vseh narodov'. Zlasti je manjkala povezava z avstrijskimi Slovani, s katoliškimi Hrvati in Slovenci, čeprav so bili slednji vedno 'steber dinastičnega čustvovanja' in 'prave avstrijske državnosti'. Pogosto je opozarjal avstrijske vladne kroge na nevarnosti velikosrbske propagande, podobno usodo so doživela opozorila glede naraščanja italijanskega iredentizma« (Zgodovinski časopis leto 1999, stran 200). »Nepriznavanje tega dejstva s strani avstrijskih oblasti je omogočilo velikosrbski propagandi, da je razvoj južnoslovanskega vprašanja ustvarila sebi v prid, kar je naposled pripeljalo do sarajevske tragedije.« Dr. Anton Korošec, dr. Janez Evangelist Krek in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič so zagovarjali majniško deklaracijo in združitev "avstrijskega juga" v Jugoslavijo. Dr. Anton Korošec, (1872 – 1940), duhovnik in politik, poslanec na Dunaju, najuglednejši politik med obema svetovnima vojnama, vodja Slovenske ljudske stranke, leta 1928 edini ne srbski predsednik vlade v Kraljevini Jugoslaviji, je na shodu SLS 1.2.1923 dejal: »Hočemo postati samosvoj narod in se nočemo posrbiti ne pohrvatiti. Hočemo slovensko kulturo, svoje slovensk

• published: 24 Jan 2009
• views: 187